Zakon o vajeništvu, kot ga izvaja vlada Mira Cerarja, povsem zgrešil bistvo vajeništva

V preteklem letu sta se ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič in predsednik vlade Miro Cerar pogosto hvalila o, po njunem, izjemno uspešnem zakonu o vajeništvu, s katerim so v šolskem letu 2017/2018 za štiri programe slovenskih srednjih šol uvedli pilotne projekte. Nazadnje sta se o tem pohvalila še pretekli teden v okviru poslanskih vprašanj. Pilotni sistem vajeništva je vlada Mira Cerarja vzpostavila v naslednjih programih: mizar, oblikovalec kovin – orodjar, kamnosek ter gastronomske in hotelirske storitve.

In kaj je tisto, s čimer se premier in ministrica tako zelo hvalita? »V posameznih pilotnih programih vajeništva je skupno vpisnih 53 vajencev,« je vlada zapisala v odgovoru na pisno vprašanje poslanke SDS Jelke Godec. V program mizar je tako v letošnjem šolskem letu vpisanih vsega 12 dijakov, v program oblikovalec kovin – orodjar vsega 14 dijakov, v program gastronomske in hotelirske storitve 27 dijakov, program vajeništva za kamnoseka pa se sploh ne izvaja, saj se vanj ni vpisal prav noben dijak. Vlada je v odgovoru sicer nadaljevala, češ »da je bil interes na strani delodajalcev večji od interesa mladine, zato nekatera podjetja niso uspela skleniti vajeniških pogodb.« Četudi to drži, je na mestu vprašanje, kako je vlada pristopila k doseganju ciljev, k morebitnemu vzpodbujanju interesa mladih za tovrstne poklice.  Seveda ni dovolj, če vlada zgolj zapiše, koliko dijakov naj bi se šolalo in koliko sredstev naj bi se namenilo morebitnim delodajalcem, nato pa  se pričakuje, da se bodo mladi kar sami od sebe odločili za tovrstne poklice. Vprašanje na mestu je torej, koliko promocije je vlada Mira Cerarja sploh naredila za to, da bi mladim približala vajeništvo zgoraj omenjenih programov? In kaj se bo zgodilo z vajeništvom, če interesa mladih za vajeništvo tudi v prihodnjih letih ne bo? Bo vlada opustila svoj pilotni projekt? Ga bo zastavila kako drugače? Ga morebiti prilagodila glede na sedanje stanje?

Poslanko SDS Jelko Godec je poleg števila vpisanih vajencev v posamezne programe zanimalo tudi, koliko finančnih sredstev so za prvo leto izvajanja namenila ministrstva, ki so vključena v projekt vajeništva, in koliko je bilo v ta namen pridobljenih sredstev iz Evropskega socialnega sklada. Iz odgovora vlade sledi, da bo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v letošnjem letu samo za pokritje stroškov malic in prevoza vajencev namenilo 100.000 evrov. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pa bo v okviru projekta »Razvoj poklicnega izobraževanja« do leta 2022 financiralo izvajanje usposabljanja mentorjev po posebnem programu ter vsakemu delodajalcu za enega vajenca namenilo 2.000 evrov, kar skupaj znese 2.700.000 evrov.

»Zakon o vajeništvu, ki se je pričel izvajati v šolskem letu 2017/2018, v resnici ni zakon o vajeništvu, temveč o dijaški praksi, saj je zgrešil bistvo. Bistvo vajeništva je, da delodajalec prevzame odgovornost za vajenca, njegov napredek in delo. Učenje pri delodajalcu mora biti na prvem mestu, teoretični del v šoli pa podpora temu. V pričujočem zakonu je prav obratno, kar je slabo,« so bili nedavno glede omenjenega zakona in izvajanja le-tega v praksi jasni v Odboru za izobraževanje, znanost in šport pri Strokovnem svetu SDS.

Celoten odgovor na pisno poslansko vprašanje Jelke Godec je dosegljiv tukaj. V njem najdete tudi seznam srednjih šol in delodajalcev, ki so v prvem letu izvajanja zakona vključeni v pilotni projekt vajeništva.