Za odškodnine t.i. izbrisanim je Slovenija v zadnjih dveh letih izplačala že 11,7 milijona evrov

Se še spomnite besed nekdanje ministrice za notranje zadeve in predsednice LDS Katarine Kresal o tem, da odškodnin za t. i. izbrisane ne bo? 1. aprila 2009 je v Državnem zboru RS dejala naslednje: »Ministrstvo za notranje zadeve izdaja tiste dopolnilne odločbe, ki jih je glede na odločitev sodišča potrebno izdati, status za ostale izbrisane pa bomo uredili s posebnim vsebinskim zakonom. Slednji bo šel skozi potrebne vladne in parlamentarne procedure in bo skladno z odločbo Ustavnega sodišča dorekel pogoje za ureditev statusa, tistim izbrisanim, ki trenutno v Republiki Sloveniji nimajo urejenega statusa oziroma, ki so morali zaradi izbrisa zapustiti Republiko Slovenijo ali jim je bila vrnitev v Republiko Slovenijo preprečena. Osnutek predvideva individualno obravnavo za pridobitev statusa in tako kot dopolnilne odločbe, ki jih sedaj izdajamo, ne bo nikomur podeljeval državljanstva ali odškodnin.« Tako Katarina Kresal pred sedmimi leti. V poslanski skupini SDS smo v razpravah o t.i. izbrisanih vseskozi opozarjali, da je treba krivice popraviti tistim osebam, ki so se jim dejansko zgodile,  opozarjali pa smo tudi, da si levica na ta način skuša pridobiti nove volivce, pa tudi nove državljane, ter da bo do odškodnin t.i. izbrisanim zagotovo prišlo. Glede števila t.i. izbrisanih, tj. 25.671 oseb, ki ga je določila takratna notranja ministrica Katarina Kresal, kot tudi glede politične odgovornosti v primeru t.i. izbrisanih pa je bila ustanovljena tudi parlamentarna preiskovalna komisija. Dr. Vinko Gorenak, ki je tudi postavil poslansko vprašanje glede odškodnin t.i. izbrisanim, pa je pogosto opozarjal na dejstvo, da do leta 1996 ni bili niti enega človeka, ki bi se sam javil in dejal, da je izbrisan.

V času vlade Alenke Bratušek je leva vladajoča koalicija sprejela zakon o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (ZPŠOIRSP), ki je pomenil pravno podlago za izplačilo denarnih odškodnin t.i. izbrisanim.

Dr. Gorenaka so v poslanskem vprašanju, naslovljenem na ministrico za notranje zadeve zanimali konkretni podatki glede izplačila odškodnin v času od uveljavitve zakona. Ministrica je odgovorila, da je po podatkih Službe za upravne enote Ministrstva za javno upravo skupni znesek že izplačanih denarnih odškodnin od 18. junija 2014 do 30. septembra 2016 11.680.696 evrov. Skupni znesek določenih denarnih odškodnin (po pravnomočnih odločbah) v upravnem postopku do 30. septembra letos pa je 24.606.500 evrov. V upravnem postopku je bila najnižja odškodnina določena v višini 50 evrov, najvišja pa v višini 13.050 evrov.

Do konca septembra letos je bilo pri upravnih enotah vloženih 7.585 zahtev za določitev denarne odškodnine v upravnem postopku. Odločeno je že bilo o 7.411 zahtevah, od tega je bilo 5.436 zahtevam za določitev denarne odškodnine ugodeno, 1.780 zahtev je bilo zavrnjenih, 110 zahtev je bilo zavrženih, v 85 primerih pa je bil postopek za določitev denarne odškodnine s sklepom ustavljen.

Podatki o določitvah denarne odškodnine kažejo, da je največ zahtevkom za izplačilo odškodnine ugodila Upravna enota Ljubljana, in sicer kar 1931 posameznikom, v Mariboru so ugodili 316 zahtevkom za izplačilo denarne odškodnine, v Ravnah na Koroškem 220 zahtevkom, v Kranju 367 zahtevkom, na  Jesenicah 268 zahtevkom, v Celju 260 zahtevkom, na Upravni enoti Velenje 258 zahtevkom, v Kopru 167 zahtevkom, v Tržiču 150 zahtevkom in v Postojni 125 zahtevkom.

To so podatki, ki jih je ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar poslala v odgovoru na pisno poslansko vprašanje dr. Vinka Gorenaka. Med drugim so dr. Gorenaka zanimali tudi razlogi, zaradi katerih so bile vloge za izplačilo odškodnin zavrnjene ali po obravnavi zavržene. Ministrica za notranje zadeve je odgovorila, da se v evidenci odškodnin »ne vodijo podatki o tem, zaradi katerega razloga je bila zahteva za določitev denarne odškodnine zavrnjena ali zavržena«, vendar pa glede na pritožbe, ki jih je Ministrstvo prejelo, ugotavlja, da so bile zahteve zavrnjene, ker stranka ni bila upravičenec do povračila škode ali pa je o isti zadevi že bilo odločeno – je pravico do odškodnine že pridobil oziroma se dejansko stanje ni spremenilo. Ministrstvo hkrati tudi ocenjuje, da bi lahko bilo vloženih še približno 4500 zahtev za določitev denarne odškodnine v upravnem postopku.

Ob tem pa je potrebno poudariti, da ministrstvo za notranje zadeve vodi podatke glede odškodnin t.i. izbrisanim v upravnih postopkih, medtem ko tudi sami v odgovoru navajajo, da je nemogoče oceniti dinamiko števila odškodnin na podlagi sodnih postopkov, saj je tudi nemogoče napovedati dinamiko vloženih tožb v primerih odškodnin.

Celotno poslansko vprašanje dr. Vinka Gorenaka in odgovor ministrice za notranje zadeve je v priponki.

Vir fotografij: splet.