Za getoizacijo romskega naselja Žabjak v Novem mestu odgovorna tudi aktualna vlada
petek, 26. 8. 2016Anja Bah Žibert: Slovenija namenja nemalo davkoplačevalskega denarja za reševanje romskega vprašanja, a prave evalvacije uspešnosti različnih projektov praktično ni.
Poslanka SDS Anja Bah Žibert je na Vlado Republike Slovenije naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi z reševanjem romske problematike.
Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.
Spoštovani!
Dejstvo je, da se o reševanju romske problematike veliko govori, žal sicer predvsem takrat, ko pride do težjih incidentov. Ključni problemi pa vseeno ostajajo.
Mnogokrat je moč začutiti, da pristojni vedo, kaj bi bilo potrebno storiti za učinkovitejšo reševanje te problematike, a je očitno stopicanje na mestu prikladnejše. Slovenija sicer namenja nemalo davkoplačevalskega denarja za reševanje romskega vprašanja, a prave evalvacije uspešnosti različnih projektov praktično ni. Rezultat pa se kaže tudi v vse večjem nezadovoljstvu vseh tistih, ki se s to problematiko soočajo praktično že dnevno.
Naj ob tem spomnim tudi na enega od projektov v višini 300.000 evrov – namenjen pomoči brezposelnim Romom pri iskanju zaposlitve. Vendar je potrebno poudariti, da je bil rezultat omenjenega projekta ta, da ni bil zaposlen noben Rom.
Ni se mogoče znebiti občutka, da je pomembno le to, da se pri posameznem ukrepu naredi »kljukica« in dobi pohvalo s strani domačih in mednarodnih organizacij ter skupnosti, ki se s tem vprašanjem ukvarjajo. Dejanski rezultati pa nikogar več ne zanimajo.
Potrebno je poudariti, da takšno ravnanje ne prinaša koristi na dolgi rok. Dejstvo je, da zaradi medlega pristopa nezadovoljstvo med ljudmi močno narašča. Tako pri romskem kot tudi pri ostalem prebivalstvu. Prav tako je potrebno poudariti, da bo Zakon o romski skupnosti v Republiki Sloveniji kmalu v veljavi že deset let. Sprejet je bil v mandatu prve vlade Janeza Janše. Očitno pa po njej tej problematiki nobena druga vlada ni več namenila resne pozornosti, kaj šele, da bi sprejela kakršnekoli ukrepe.
Pasivno, predvsem pa neučinkovito reševanje romske problematike je tako v Novem mestu pripeljala do »getoizacije naselja Brezje-Žabjak«, ki postaja vse bolj nevarno tako za okoliško prebivalstvo kot vse tiste, ki v njem živijo. Glede na to, da je nedavno Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo zavrnilo projekt novomeške občine za ureditev komunalne infrastrukture v omenjenem romskem naselju, ki se v večjem delu nahaja na zemljišču Ministrstva za obrambo, daje vlada vedeti, da jo pojav getoizacije prav nič ne skrbi. Tako kot tudi ne celostno reševanje romske problematike.
Zgrešen je tudi pristop Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, saj Romom ne predstavlja spodbude za delo, temveč deluje zaviralno in dodatno vpliva na izključenost romske populacije. Poseben problem pri reševanju romske problematike zagotovo predstavlja tudi pretirano poudarjanje posebnih pravic Romov na podlagi 65. člena Ustave RS. Po drugi strani pa se o 14. členu Ustave RS, ki opredeljuje enakost pred zakonom, praktično ne govori in ne išče možne podlage za uspešno reševanje tega vprašanja.
Glede na vse navedeno Vlado Republike Slovenije v celoti sprašujem naslednje:
- Koliko ilegalnih naselij je v Sloveniji?
- Zanima me, v kolikih ilegalnih naseljih živi romsko oziroma pretežno romsko prebivalstvo?
- Kakšen delež Romov je t.i. trajno zaposlenih? Prosim za podatke od leta 2000 do danes.
- Ali Vlada Republike Slovenije oz. pristojno ministrstvo razpolaga s podatki, kolikim Romom je bilo prekinjeno delovno razmerje in kakšni so bili razlogi za prekinitev zaposlitve? Če da, prosim za podatke za obdobje od leta 2000 do danes.
- Kolikšen je odstotek romskih otrok, ki zaključijo vse razrede osnovne šole in kakšen je povprečni čas trajanja njihovega osnovnošolskega izobraževanja? Prosim za podatke od leta 2000 do danes.
- Kakšen je delež prisotnosti romskih otrok pri pouku osnovnošolskega izobraževanja? Prosim za podatke za obdobje od leta 2000 do danes.
- Koliko intervencij Policije je bilo potrebnih zaradi nasilja, kršenja javnega reda in miru ter tatvin na območjih občin Novo mesto, Škocjan in Šentjernej v obdobju od leta 2000 do danes. V kolikih primerih so bili pri tem udeleženi Romi?
- Koliko prekrškov je obravnavala Policija na prej omenjenem območju in obdobju, zaradi vožnje z neregistriranimi vozili in vožnje brez vozniškega izpita? V kolikih od teh primerov so bili udeleženi Romi?
