S poučevanjem drugega tujega jezika kot neobveznega izbirnega predmeta so velike težave

Poslanka SDS Jelka Godec je na ministrico za izobraževanje, znanost in šport dr. Majo Makovec Brenčič naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi z neobveznimi izbirnimi predmeti v osnovnih šolah.

Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.

Spoštovana ministrica!

V zadnjem času se v javnosti veliko govori o jezikovni politiki v slovenskih osnovnih šolah, predvsem o pouku drugega tujega jezika kot neobveznega izbirnega predmeta. Učitelji opozarjajo na nemogoče pogoje za kakovostno poučevanje, vodstva šol imajo organizacijske težave, starši pa so prav tako zaskrbljeni nad kakovostjo in kontinuiranostjo pouka, zaskrbljeni so tudi strokovnjaki na univerzi.

Pouk drugega tujega jezika kot neobveznega izbirnega predmeta se bo naslednje leto v mnogih slovenskih osnovnih šolah izvajal v kombinaciji učencev 3 različnih razredov oz. treh ravni znanja, poleg tega se bo izvajal po koncu pouka in tudi v skupini po 28 učencev.

Najprej v Učnem načrtu za drugi tuji jezik kot neobvezni izbirni predmet zmoti prevelika izbirnost, saj učenci lahko vsako leto izberejo drugi tuji jezik, če ga, seveda, šola lahko ponudi. Učencem, ki imajo razvite delovne navade in so talentirani za jezik, je tako onemogočeno kontinuirano kakovostno učenje jezika, saj skupina lahko pade in začnejo z nekim drugim jezikom, s katerim se po letu dni lahko zgodi enako. Kako boste tem učencem zagotovili kontinuiran kakovosten pouk jezika?

Če učenec izbere drugi tuji jezik v 4. razredu in se ga sistematično uči do 9. razreda (večinoma v prej opisanih kombiniranih skupinah), po učnem načrtu po 414 urah pouka doseže standard A1 ali A2. Po takšnem kombiniranem pouku bomo lahko veseli, če bo večina dosegla standard A1 oz. v jezikoslovju t. i. »preživetveno raven«, ki jo jezikovne šole dosežejo po 180 urah. Kako z ekonomskega vidika opravičujete, da boste za dosego istega standarda porabili 56 % več ur kot jezikovne šole?

V učnem načrtu zahtevate, da učitelj pri pouku upošteva sodobne pristope, spodbuja slehernega učenca, se posveča individualnim posebnostim, upošteva predznanje slehernega učenca, njegovo osebnost, interese, nagnjenja, vrednote, zaznavni in spoznavni učni stil, pri čemer mora nujno diferencirati in individualizirati pouk v vseh fazah:  v fazi načrtovanja, izvajanja, preverjanja in ocenjevanja. Poleg tega pa mora seveda upoštevati tudi koncepte dela z nadarjenimi, koncept dela z učenci z učnimi težavami, z otroki, ki imajo primanjkljaj na posameznem področju in imajo strokovno pomoč in seveda koncept dela z učenci tujci. Pri čemer sami v učnem načrtu pravite, navajam: »Če  učitelj  učencev,  ki  dosegajo  višjo  raven  sporazumevalne  jezikovne  zmožnosti,  ne spodbuja k dejavnostim, ki ustrezajo njihovi doseženi jezikovni stopnji, obstaja nevarnost, da izgubijo motivacijo za učenje, ne napredujejo ali celo postanejo moteči v skupini.«. Zato vas sprašujem, kako naj učitelji vse to izvajajo v skupini 28 otrok, iz 3 različnih razredov in 3 različnih nivojih znanja, pri čemer je npr. 7 otrok nadarjenih, 4 imajo dodatno strokovno pomoč, dva sta dislektika, 1 je avtist, skupina pa ima npr. še 3 učence tujce? Lahko strokovnjak MIZŠ ali ZRSŠ 14 dni učiteljem demonstrira tovrsten pouk v praksi?

Odgovor ministrice.