Kako povečevanje stroškov dela v javnem sektorju vpliva na višino slovenskega strukturnega primanjkljaja?

Poslanec SDS Marijan Pojbič je na Vlado RS naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z vplivom na strukturni primanjkljaj zaradi povečevanja stroškov dela v javnem sektorju.

Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.

Spoštovani!

V mandatu sedanje vlade se sredstva državnega proračuna vse več uporabljajo za tekoče potrebe in izdatke države (plače, tekoči transferji …) in vse manj za nove investicije, ki so gonilo rasti in gospodarskega razvoja. Tako se je v juliju 2017 glede na julij 2015 število javnih uslužbencev povečalo za 5,3 %, masa plač pa za kar 11,3 %. Pri tem pa povečevanju stroškov dela v javnem sektorju ni videti konca. Tako v zdravstvu poteka uvrščanje zdravnikov v višje vrednotena delovna mesta. Napovedane pa so številne stavke sindikatov javnih uslužbencev, kjer je za pričakovati, da bo vlada njihovim zahtevam pred volitvami popuščala.

Razen enormnega povečevanja stroškov dela smo v mandatu te vlade soočeni tudi z neustrezno trošarinsko politiko, neučinkovitim črpanjem evropskih sredstev, pomanjkanjem državnih investicij, skromnim povečanjem državnih prihodkov iz naslova uvedbe davčnih blagajn in pasivnostjo pri upravljanju z državnim dolgom, kjer se v zadostni meri ne izkoristijo zgodovinsko nizke obrestne mere na svetovnih finančnih trgih. To se odraža v povečevanju strukturnega primanjkljaja. Strukturni primanjkljaj je pomemben zato, ker je od njegove višine odvisna zmožnost odziva države na obdobja gospodarskega upada oziroma krize.

Zanima me:

1. Kako povečevanje stroškov dela v javnem sektorju vpliva na višino slovenskega strukturnega primanjkljaja oziroma sposobnost Slovenije, da se ustrezno odzove na obdobja gospodarskega upada oziroma krize?
2. Kolikšen bi bil strukturni primanjkljaj Slovenije, če povečevanja stroškov dela v javnem sektorju v mandatu te vlade ne bi bilo?

Odgovor vlade.