Je vlada Mira Cerarja povsem pozabila na Belokranjce in njihovo avtocesto?

Poslanec SDS dr. Vinko Gorenak je na Vlado RS naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z izgradnjo avtoceste na območju Bele krajine in Novega mesta.

Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.

Spoštovani!

Vlada Republike Slovenije je ob lanskem obisku na Dolenjskem in delno v Beli krajini (ta je bil v sklopu obiska Jugovzhodne regije) zagotavljala, da bi se lahko gradnja južnega dela 3. razvojne osi, ki obsega odsek okoli Novega mesta in naprej do Bele krajine, začela v naslednjih nekaj letih. Že takrat pa se je med poznavalci razmer pojavil sum, da z obljubami nekaj ni v redu. To so vzbudile izjave pristojnega ministra za infrastrukturo dr. Petra Gašperšiča, ki je znal pojasniti časovnico izgradnje ceste od avtoceste do novomeškega Revoza in potem od Revoza do Malin, ne pa tudi časovnice za odsek od Malin do Metlike oziroma Črnomlja in naprej do Vinice oziroma hrvaške meje.

Po dodatnih preverjanjih nekaterih lokalnih medijev, kaj je z belokranjskim delom avtoceste, pa se je izkazalo, da niti na spletni strani Ministrstva za infrastrukturo niti kje drugje ni mogoče najti časovnice, kdaj bi se lahko začela gradnja belokranjskega dela avtoceste. Tako je mogoče sklepati, da časovnica še sploh ne obstaja in da je izgradnja očitno potisnjena v prihodnost.

Obstaja namreč le Uredba Vlade Republike Slovenije iz leta 2012. V njej pa je južni del 3. razvojne osi razdeljen v dve fazi: prva predvideva izgradnjo avtoceste in obvozne ceste od avtoceste Ljubljana–Obrežje do Revoza (kot nekakšen obroč okoli Novega mesta), druga pa izgradnjo avtoceste od Revoza do Malin. Tudi ta projekt izgradnje avtoceste do Revoza in potem naprej do Malin pa je po javno dostopnih podatkih razdeljen na dva odseka. Prvi bo potekal od priključka na avtocestno omrežje do novomeškega Revoza. S tem bi na avtocestno omrežje neposredno povezali poslovni del Novega mesta. Drugi odsek pa naj bi potekal od Revoza preko Pogancev do priključka Maline, kjer naj bi zgradili tudi predor skozi Gorjance. Kako naprej od Malin, pa se ne ve.

Po zadnje dostopnih in javno objavljenih podatkih pa trenutno potekajo le aktivnosti za t. i. izgradnjo zahodne obvozne ceste do Revoza. Aktivnosti za izgradnjo vzhodne obvozne ceste naj bi povsem zastale, saj krajani novomeške Krajevne skupnosti Ločna–Mačkovec načrtovani trasi nasprotujejo.

Ob vsem tem se postavlja vprašanje, ali so Belokranjci res povsem pozabljeni od države in si avtoceste, ki naj bi ta del povezala z Dolenjsko in preostalo Slovenijo, res ne zaslužijo?

Bela krajina je razvojno zaostala. Mladi se izseljujejo. Če pogledamo samo občino Črnomelj, ki je največja občina v Beli krajini, uradni statistični podatki kažejo, da je bilo konec leta 2015 v občini okrog 14.600 prebivalcev. Število prebivalcev pa se glede na obdobje 2011–2015 niža, v štirih letih se je število znižalo za 159 občanov.

Značilno za občino je tudi upadanje rodnosti. Sodeč po podatkih iz obdobja 2012–2015, lahko sklepamo, da se prebivalstvo v občini stara. Leta 2011 je bilo v občini Črnomelj 2.163 prebivalcev starejših od 65 let, do leta 2015 pa se je ta številka povečala na 2.650 prebivalcev. Povprečna starost občanov Črnomlja je leta 2011 znašala 42 let, do leta 2015 se je povprečna starost občanov zvišala na 43,3 leta. Gre torej za starajočo se občino.

Hkrati zadnje objavljeni statistični podatki kažejo, da se je samo v letu 2015 iz treh belokranjskih občin odselilo skupno 1.033 oseb (iz občine Semič 177 občanov, iz občine Črnomelj 585 in iz občine Metlika 271). Za Črnomelj je to predstavljalo 3,9 odstotka vseh prebivalcev, Metlike 3,3 odstotka in Semiča 4,6 odstotka. Precej se jih je odselilo tudi v tujino, največ iz občine Črnomelj.

Zadnje objavljeni podatki po mesecih v letu 2017 (ti so za april 2017 in objavljeni na spletni strani Zavoda RS za zaposlovanje) kažejo naslednjo sliko: Črnomelj ima 13,5 % brezposelnost, Metlika 11,9 % in Semič 11,5 %. Povprečna stopnja brezposelnosti v Sloveniji je bila 9,8 %, v statistični regiji Jugovzhodna Slovenija, kamor spada Bela krajina, je bila brezposelnost 9,4 %.

Stanje bi bilo še slabše, če se ne bi številni prebivalci Bele krajine dnevno vozili na delo v novomeško občino in tudi drugam, čedalje več se jih dnevno vozi na delo v Ljubljano ali okolico. To pa je povprečno vsaj 100 kilometrov v eno smer.

Bela krajina ima okrog 27.000 prebivalcev, večina teh je tako ali drugače vezana vsaj na Novo mesto, kjer je osrednja bolnišnica, tam je tudi večina srednjih šol. Pa tudi delovnih mest

V zvezi s tem Vlado Republike Slovenije sprašujem naslednje:

1. Kaj je naredila, da bi stvari pri izgradnji tudi vzhodne obvozne ceste na novomeškem območju pospešila?
2. Kdaj lahko prebivalci pričakujejo začetek in konec izgradnje vzhodne obvozne ceste v Novem mestu?
3. Kdaj lahko pričakujejo začetek in konec izgradnje ceste in predora pod Gorjanci, vse do Malin?
4. Kdaj lahko pričakujejo izgradnjo avtoceste od Malin do hrvaške meje?
5. Kdaj načrtujete, da bo Bela krajina dobila hitro cestno povezavo, t. i. 3. razvojno os?

Odgovor vlade.