Franc Rosec: Zvišanje davčnih obremenitev kapitala bo še bolj odvračalo vlagatelje

Poslanec Franc Rosec je na ministra pristojnega za finance dr. Andreja Bertonclja naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z negativnimi posledicami, v kolikor bo sprejeto zvišanje davčne obremenitve kapitala.

Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.

Spoštovani minister,

v javnosti ste večkrat izjavili, da vse analize kažejo, da je v Sloveniji delo preveč obremenjeno z davki in prispevki, kapital pa premalo. Vsled tega ste tudi pripravili spremembe davčne zakonodaje. s katero bi to »popravili« na način, da bolj  obremenite kapital (zvišanje dohodnine na prejemke iz naslova kapitala) in da razbremenite delo (sprememba dohodninske lestvice in splošne olajšave). Vendar pa razne analize oziroma teorija kažejo eno (največkrat tisto, kar želi naročnik analize), praksa pa je nekaj čisto drugega.

Tako je v poročilu Odbora za finančno stabilnost za leto 2018 med drugim navedeno, da se letni promet z vrednostnimi papirji na Ljubljanski borzi zmanjšuje in da bi dodatno zmanjševanje likvidnosti lahko pomenilo tudi izgubo organiziranega trga vrednostnih papirjev, kar bi negativno vplivalo na gospodarsko rast in bonitetno oceno Slovenije, kar bi imelo vpliv na celotni finančni sistem v Sloveniji. Menim, da v kolikor bi res imeli kapital premalo obremenjen z davki, kot trdite, bi moral trg vrednostnih papirjev oziroma borza »cveteti«, ne pa da  propada.

Še bolj sem zaskrbljen zaradi strukture financiranja podjetij v Sloveniji (delež lastniškega in dolžniškega financiranja podjetij). Struktura financiranja podjetij je zelo pomembna za stabilnost finančnega sistema. V kolikor se podjetja financirajo v preveliki meri s posojili bank, namesto z lastniški kapitalskimi vložki, imajo taka podjetja predvsem v obdobju gospodarskih upadov težave s servisiranjem svojega dolga, kar se izrazi v poslabševanju kreditnega portfelja bank. Primerjava strukture financiranja slovenskih podjetij v primerjavi s podjetji v evroobmočju kaže, da se slovenska podjetja v veliko večji meri financirajo s posojili in komercialnimi krediti bank in v bistveno manjši meri s lastniškim kapitalom. Banka Slovenije v Poročilu o finančni stabilnosti za december 2018 navaja, da se financiranje slovenskih podjetij s pritokom lastniškega kapitala v zadnjih dveh letih upočasnjuje. Stanje kapitala se je sicer v primerjavi s koncem leta 2016 povečalo za 10 %, vendar so vrednostne spremembe oziroma spremembe tržne vrednosti kapitala prispevale približno tri četrtine. Glede na to, da se pritok lastniškega kapitala v slovenska podjetja zmanjšuje in da se v obdobju gospodarskega upada tržna vrednost kapitala praviloma zniža, lahko v času gospodarskega upada pričakujemo znatno znižanje deleža lastniškega kapitala v slovenskih podjetjih, kar bo zanesljivo ogrozilo stabilnost finančnega sistema. Zaradi tega se lahko soočimo tudi z novo sanacijo bančnega sistema. Zato bi pričakoval, da boste kot minister za finance spodbujali lastniško financiranje slovenskih podjetij in da boste k temu pritegnili predvsem male vlagatelje (glede na to, da imajo prebivalci v bankah preko 17 milijard evrov depozitov, je »prostora« za to več kot dovolj), ne pa da z napovedano višjo obremenitvijo kapitala odvračate vlagatelje, ki bi želeli kapitalsko vlagati v slovenska podjetja.

Ali ste, spoštovani minister, pri predlogu zvišanja davčnih obremenitev kapitala preučili, kakšne bodo negativne posledice, predvsem na gospodarsko rast, zaposlenost, stabilnost finančnega sistema, strukturo financiranja slovenskih podjetij in na organiziran trg vrednostnih papirjev?

Odgovor ministra.