Bojan Podkrajšek: Kako gospodarna je gradnja nove poslovne stavbe podjetja Slovenski državni gozdovi?

Poslanec Bojan Podkrajšek je na ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandro Pivec naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi s projektom nove poslovne zgradbe družbe Slovenski državni gozdovi.

Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.

Spoštovana ministrica,

družba Slovenski državni gozdovi (SiDG) je podjetje v popolni lasti Republike Slovenije. Temeljna dejavnost in poslanstvo družbe je gospodarjenje z državnimi gozdovi. Vodilo pri spremembi koncepta gospodarjenja z gozdovi v državni lasti v letu 2016 naj bi izhajalo pri opravljanju ključne vloge pri vzpostavitvi in razvoju gozdno-lesnih verig.  

Povsem nepričakovano je v letošnjem letu na socialnem omrežju Facebook družba SiDG razkrila namen gradnje in novo podobo poslovne stavbe, ki naj bi zrasla na zemljišču ob železniški progi pred vstopom v Kočevje.

Na izboru so kot najboljšo ocenili rešitev, ki jo pripravilo podjetje API ARHITEKTI. Projekt nove poslovna zgradbe je umeščen na povsem neprimerni lokaciji, saj je pozicioniran v neposredni bližini obnovljene železniške proge Grosuplje – Kočevje. Na navedeni trasi se izvaja še zadnja oz. s tretja prenovitvena fazo, ki obsega zamenjavo in posodobitev signalno-varnostnih in telekomunikacijskih naprav ter ureditev in zavarovanje nivojskih prehodov. Pričakovati bi bilo, da bodo lokacije v neposredni okolici železniške proge primarno namenjene proizvodnim obratom in ne upravno poslovnim objektom. Izpostaviti velja, da prenovitev železniške trase ni nekaj kar bi se zgodilo včeraj, ampak poteka že od leta 2008 dalje.

Čeprav glavni direktor družbe SiDG Zlatko Ficko v predstavitvenem video filmu govori o odločitvi za novogradnjo v smislu kolektivne odločitve, je resnica popolnoma drugačna. Zaposleni v družbi SiDG opozarjajo, da gre za osebni projekt glavnega direktorja Zlatka Ficka, ki nima soglasja ne nadzornega sveta, ne Vlade RS kot skupščine družbe SiDG.  Še več, projekt vnaša razkol tudi med zaposlenimi v družbi SiDG.

V letošnjem letu smo zasledili menjavo nadzornega sveta, ki je bila izvedena znatno pred potekom rednega mandata. Menjavo vseh članov nadzornega sveta ni mogoče razumeti drugače kot na način, da zamenjani nadzorniki niso več uživali zaupanja lastnika kakor tudi, da družba od ustanovitve do danes ni v zadostni meri realizirala zakonsko zastavljenih ciljev.

Dejstvo je, da morajo organi upravljanja tesno sodelovati. Pri tem bi moralo imeti poslovodstvo SiDG visok profesionalni odnos do vseh ključnih deležnikov v smislu zasledovanja temeljnih merljivih ciljev, pri čemer mora sodelovanje in uspešno delovanje organov družbe SiDG temeljiti na medsebojnem zaupanju.

Vrednost nove poslovne stavbe sicer ni znana, govori pa se o znesku 6 milijonov evrov. Za ponazoritev vrednosti –  6 milijonov evrov pomeni cca 110.000 m3 lesa ali 4.400 kamionskih kompozicij lesa. Če bi kamione lesa postavili drugega za drugim, bi bila kolona dolga 60 km!

Kot navedeno, temeljni cilj ustanovitve družbe SIDG je krepitev gozdno lesnih verig. Tako je bilo tudi pričakovano, da bo z namenom razvoja lastne gozdno lesne verige primarno investirala v tehnološko razvojni preskok družbe Snežnik. Dobra praksa korporativnega upravljanja tudi izhajajo iz načela, da morajo biti investicijska vlaganja usklajena s strategijo družbe, ki je bila sprejeta na Vladi RS leta 2017.

Skladno s sprejeto strategijo iz leta 2017 bi morala družba SiDG zagotavljati podlago tako za tehnološko razvojni preskok kakor tudi optimizacijo med tehnično in stroškovno učinkovitostjo gozdno lesne verige na nacionalnem nivoju. 

Spoštovana ministrica sprašujem vas:

1. Ali je skladno s sprejeto strategijo upravljanja z državnimi gozdovi med prioritetnimi investicijami opredeljena investicija v novo poslovno zgradbo SiDG?

2. Kdo in kdaj je dal nalogo/mandat poslovodstvu družbe SiDG za pripravo projekta nove poslovne zgradbe?

3. Koliko sredstev je bilo do sedaj porabljenih za projekt in ali porabljena sredstva predstavljajo prekoračitev pooblastil poslovodstva v pogledu samostojnega odločanja poslovodstva družbe?

4. V kolikor so porabljena sredstva za naveden projekt prekoračila pooblastila poslovodstva – ali bo država v vlogi skrbnega lastnika zahtevala razrešitev poslovodstva?

5. Kako ocenjujete ustreznost umestitve poslovne zgradbe v prostor ob dejstvu, da je država investirala 100 milijonov evrov v posodobitev železniške povezave med Grosupljem in Kočevjem, poslovna stavba pa je locirana na mestu, ki je primarno primernejši za novogradnjo proizvodnega obrata, saj ima odlično logistično izhodišče?

6. Ali je mogoča drugačna odločitev kot npr. nakup obstoječe zgradbe, ki jo ima družba v najemu in/ali uporaba obstoječih objektov v državni lasti na lokaciji Kočevska Reka?

7. Gre v primeru novogradnje poslovne zgradbe resnično za nujno in gospodarno naložbo? 

8. Ali ne bi bilo bolj modro namesto v novo poslovno zgradbo v krepitev gozdno lesnih verig torej v nekaj, kar bo prinašalo dodatne prihodke, novo dodano vrednost, dodatne davke, ne nazadnje dodatna delovna mesta? 

9. Kako ocenjujete uresničevanja kodeksa korporativnega upravljanja družbe v večinski lasti države na primeru SiDG?

Odgovor ministrice.