Anja Bah Žibert: Zakaj denacionalizacijski postopki v Sloveniji še vedno niso dokončani?
sreda, 20. 3. 2019Posledica nedokončanih denacionalizacijskih postopkov so nerazčiščena premoženjska razmerja med državljani in državo, kar dolgoročno močno zaznamuje življenja vseh vpletenih oseb.
Poslanka SDS Anja Bah Žibert je na Vlado Republike Slovenije naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi z denacionalizacijskimi postopki.
Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.
Spoštovani!
Pomemben del vzpostavitve demokracije v Republiki Sloveniji in zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin je od osamosvojitve predstavljalo tudi vračanje neupravičeno zaseženega premoženja v prejšnjem nedemokratičnem sistemu ter spoštovanje pravice do lastnine.
Ministrstvo za pravosodje v skladu s smernicami, začrtanimi v sklepih Vlade RS z dne, 24. 10. 2002, in dne, 23. 1. 2003, vse od septembra 2002 vsake tri mesece spremlja realizacijo načrtovanega zaključka procesa denacionalizacije. Skladno s sprejetim načrtom bi morale upravne enote zaključiti s postopki denacionalizacije do 31. 3. 2005, vendar deseto spremljanje realizacije tega ni potrdilo. Tudi zbiranje podatkov na dan 31. 12. 2018, ki predstavlja že petinštirideseto spremljanje realizacije terminskega načrta, tega ni potrdilo.
Žal se vsi postopki po zakonu o denacionalizaciji, ki je bil sprejet leta 1991, še niso zaključili. Postopki se še vedno vlečejo, kar za ugled Republike Slovenije ne predstavlja nič dobrega. Posledica takšnih nedokončanih denacionalizacijskih postopkov so nerazčiščena premoženjska razmerja med državljani in državo, kar dolgoročno močno zaznamuje življenja vseh vpletenih oseb. Prav tako pa takšna dolgotrajnost postopkov ne predstavlja škode le za upravičence, ampak tudi za samo državo in njene državljanke ter državljane, saj prinaša nove izdatke zaradi plačila odškodnin.
Po podatkih 65. spremljanja realizacije zaključka procesa denacionalizacije je bilo na dan, 31. 12. 2018, pri upravnih enotah vloženih 38.470 denacionalizacijskih zahtevkov. Po podatkih upravnih enot je bilo na dan, 31. 12. 2018, nerešenih še 76 denacionalizacijskih zadev.
V zvezi z navedenim Vlado Republike Slovenije sprašujem naslednje:
1. Koliko denacionalizacijskih postopkov je še odprtih oziroma jih še ni zaključenih na dan 15.3.2019? Pri tem prosim za podatke po upravnih enotah in na katerih področjih.
2. Prosim za podatke pri posamičnih denacionalizacijskih postopkih, ki še niso zaključeni, v kateri faze obravnave so?
3. Kakšni so razlogi, da postopki po zakonu o denacionalizaciji še vedno niso zaključeni oziroma kaj so ovire, ki upočasnjujejo potek teh postopkov?
