Anja Bah Žibert: Prenos krajevne pristojnosti na sodiščih lahko predstavlja poslabšanje ekonomskega položaja stranke v postopku

Poslanka SDS Anja Bah Žibert je na ministra za pravosodje mag. Gorana Klemenčiča naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi s prenosom krajevne pristojnosti kot ukrepom za odpravo sodnih zaostankov.

Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.

Spoštovani gospod minister!

Dolgotrajnost sodnih postopkov je še vedno ena glavnih težav našega sodstva. To je tudi eden od razlogov, da so ljudje izgubili zaupanje v sodišča. In tudi v sodbe, ki se izrekajo »v imenu ljudstva«. Tudi iz Letnega poročila Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2015 za področje pravosodja izhaja, da se je okoli četrtina vseh pobud, ki so se nanašale na sodne postopke, nanašala na dolgotrajnost sodnih postopkov. Ob tem tudi ne moremo mimo dejstva, da se je kar sedem od 13 sodb Evropskega sodišča za človekove pravice zoper Slovenijo iz leta 2015 nanašalo na kršitev pravice do poštenega sojenja in s tem tudi kršitev pravice do sojenja v razumnem roku.

Eden izmed ukrepov za odpravo sodnih zaostankov je prenos krajevne pristojnosti. 105. a člen Zakona o sodiščih določa, da lahko predsednik skupno neposredno višjega sodišča na predlog predsednika sodišča, ki ima sodne zaostanke, odloči, da se pristojnost za sojenje v določenem številu zadev prenese na drugo, manj obremenjeno stvarno pristojno sodišče na območju višjega sodišča. Tako lahko k enakomernejši obremenitvi sodišč prispeva tudi prenos zadev v obravnavanje na drugo, manj obremenjeno sodišče. Vendar sem v že omenjenem poročilu Varuha človekovih pravic naletela na primer, pri katerem se mi zastavlja vprašanje sorazmernosti te rešitve z vidika stroškov oziroma ekonomičnosti postopka.

Eden izmed pobudnikov, ki se je obrnil na Varuha človekovih pravic, s prebivališčem v Ljubljani, je opozoril na svoj primer, in sicer mu je bil zaradi prometnega prekrška storjenega v Kranju izdan plačilni nalog. Ker se pobudnik ni čutil odgovornega za prekršek, je vložil zahtevo za sodno varstvo, in sicer v pričakovanju, da bo o njej odločilo Okrajno sodišče v Kranju. Dejansko pa ga je na zaslišanje povabilo Okrajno sodišče v Krškem, ki mu je v vabilu pojasnilo, da je bila zadeva s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, št. Su 124/2015 z dne, 16. 1. 2015, na to sodišče prenesena v reševanje z Okrajnega sodišča v Kranju. Pobudniku je takšen prenos krajevne pristojnosti predstavljal dodatno breme. Ob tem velja poudariti, da zoper sklep o prenosu pristojnosti ni posebnega pravnega sredstva. Pobude Varuh sicer ni ocenil kot utemeljene, se je pa ob tem kljub temu postavilo nekaj vprašanj.  

V zvezi s tem vas sprašujem naslednje:

1. Ali je po oceni ministrstva prenos krajevne pristojnosti v primerih, ko bi bili z njim storilcu prekrška (oziroma stranki nasploh) povzročeni nesorazmerni stroški, v skladu z načelom ekonomičnosti postopka?

2. Ali in kako predsednik skupno neposrednega višjega sodišča pri prenosu krajevne pristojnosti upošteva dejstvo obremenjenosti sodišča na katerega se pristojnost prenese? Kako je bilo to upoštevano v omenjenem primeru?  

3. Kaj je oziroma bo ministrstvo storilo, da do takšnih prenosov krajevne pristojnosti, v katerem bi se storilcu prekrška oziroma stranki poslabšal ekonomski položaj in povzročal bistveno višje stroške postopka, ne bi prihajalo?

4. Koliko prenosov krajevne pristojnosti je bilo v letu 2012, 2013, 2014 in 2015, s katerih sodišč in na katera sodišča ter kakšna je bila obrazložitev prenosa?

Odgovor ministra.