Dr. Vinko Gorenak: Nikoli ne bom pristal na to, da migranti od države dobijo več kot slovenski državljani

Poslanec SDS dr. Vinko Gorenak je na današnji novinarski konferenci spregovoril o amandmajih, ki jih namerava poslanska skupina SDS vložiti k vladnemu zakonu o tujcih, predstavil pa je tudi pogled SDS na reševanje vprašanj, ki jih obravnava omenjeni zakon.

Poslanec je uvodoma spomnil, da smo v Slovenski demokratski stranki že v letih 2015 in 2016 pozivali vlado naj se učinkovito spopade s problemom ilegalnih migracij. »Menili smo, da bo vlada spremenila vrsto zakonov, a jih ni,« je povedal dr. Gorenak. Dejal je, da je eden ključnih zakonov po našem mnenju zakon o tujcih. »Sam sem bil zadolžen, da iz razloga, ker vlada ni pripravila nobene zakonodaje, pripravim zakon o tujcih. V poslanski skupini SDS smo imeli namen, da bi zakon vložili konec leta 2016, pa smo iz razloga konstruktivnosti z vložitvijo počakali in zakona nismo vložili,« je spomnil poslanec SDS. Dodal je, da je zakon potem, ko ga je premier Miro Cerar nekaj časa držal v predalu, sedaj le prišel v Državni zbor. »A še preden je pripotoval na Šubičevo 4 smo imeli pozive iz Evrope, da je z zakonom nekaj hudo narobe. Mi v osnovi zakon pozdravljamo, s pripombo, da je pripravljen z enoletno zamudo,« je pojasnil poslanec SDS. Dejal je, da sta najpomembnejša člena v zakonu, člena 10a in 10b, ki govorita o takoimenovanem zaprtju meja, pod pogojem, da tak ukrep sprejme Državni zbor z dvotretjinsko večino. »Drugi del zakona predvideva ustanovitev posebnega vladnega urada, ki naj bi se ukvarjal s takšnimi vprašanji na območju Republike Slovenije,« je povedal poslanec.

»Na ta zakon bomo vložili nekaj amandmajev, ki jih lahko opredelim v dveh sklopih. Menimo, da ustanovitev posebnega urada ni potrebna. Sam sem dvakrat opravljal naloge državnega sekretarja, enkrat naloge ministra, in to v času, ko je to področje že bilo uspešno vodeno s strani Ministrstva za notranje zadeve,« je povedal dr. Gorenak. Dodal je, da se po njegovem mnenju  ministrica za notranje zadeve želi rešiti vročega kostanja in ga spraviti pod okrilje nekega urada, a menimo, da tak urad ni potreben. »Menimo torej, da naj to delovno področje ostane pod okriljem ministrstva za notranje zadeve,« je dejal dr. Gorenak. »Drugi sklop amandmajev pa bo vezan na 10a in 10b člen, ki govorita o pogojnem zaprtju državnih meja ob dvotretjinski večini sklepa Državnega zbora. Menimo, da je takšno določilo lahko past. Dvotretjinska večina v Državnem zboru je lahko vprašljiva, in jo leva ali desna vlada težko doseže, zato bomo vložili amandma, ki bo govoril o tem, da takšne ukrepe o zaprtju meja sprejme Vlada RS, seveda pod določenimi pogoji, z izjemo ranljivih skupin, kot so bolne osebe, otroci,« je glavne poudarke amandmajev opisal dr. Gorenak. »Računajoč na razumevanje vlade in podporo našim amandmajem, smo naklonjeni temu, da potrdimo oz. glasujemo za zakon kot celoto,« je dejal dr. Gorenak.

Nadalje je spregovoril še nekaj besed o nedavnih pozivih Sveta Evrope. Ob tem je pozval raziskovalne novinarje, da raziščejo, kje so pisma Sveta Evrope napisana. »Sam menim, da so pisma napisana v Sloveniji, da potujejo v Bruselj in jih od tam samo prepošljejo podpisane nazaj. Zato je tovrstnim pismom in drugim pozivom iz Evrope treba dodati kritično distanco,« je povedal poslanec SDS. »Želel bi si tudi kritično distanco novinarjev do tovrstnih pisem. Prvič zato, ker to pošiljajo in podpisujejo ljudje, ki so za to plačani, drugič, ker ti ljudje ne bodo nič odgovorni, če bi Slovenija pod vplivom ilegalnih migracij in sprejemanjem teh ljudi kolapsirala. Če bi do tega prišlo, se ti ljudje ne bi oglasili,« je dejal poslanec SDS. Ob tem je spomnil, da gredo podobna pisma Sveta Evrope tudi v mnoge druge evropske države. »Ko je, na primer, lani avstrijski zunanji minister napovedal kvoto sprejema 37.000 migrantov in da bodo potem vrata države zaprli, so na Svetu Evrope hudo protestirali, avstrijski zunanji minister pa je jasno povedal, da so za stanje v Avstriji odgovorni oni sami. Tudi na Dansko so zagotovo potovali takšni pozivi, ko so sprejeli zakonodajo, kjer so določeno količino denarja ilegalnim migrantom pustili, viške pa pobrali. Zato menim, da moramo tudi v Sloveniji imeti kritično distanco, kajti za stanje v Republiki Sloveniji smo odgovorni mi sami. Če pride nekaj 100.000 ljudi na mejo in jih ne bomo sposobni oskrbeti, bomo odgovorni mi, in tudi takšna neoskrba bi bila kršitev človekovih pravic,« je še pojasnill dr. Gorenak.

Na novinarsko vprašanje o tem, da zaenkrat kaže, da bo koalicija zakon še dodatno amandmirala in ali bi poslanska skupina SDS podprla tako amandmiran zakon, je dr. Gorenak dejal, da podporo zakonu napovedujemo, »vendar pa, če bo koalicija klecnila pod glasovi iz tujine in bo zakon popolnoma spremenjen, potem pa ga seveda ne bomo podprli. Odločali se bomo torej sproti.«

Na vprašanje o tem, da  mednarodni pravniki opozarjajo, da zakon o tujcih ni v skladju z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in da so možne tožbe proti Sloveniji na sodišču, kot v primeru izbrisanih, varčevalcev ljubljanske banke, in kako odgovarja na tovrstna mnenja, je dr. Gorenak dejal, da imajo po eni strani ti pravniki prav. »Vendar pa takoj postavim obratno vprašanje: kaj pa takrat, ko bo Slovenija preplavljena s 100.000 ljudmi, ki jih ne bomo mogli oskrbeti? In drugič, Slovenija izgublja kar nekaj tožb pred sodišči EU, toda včasih preveč pokleknemo in takoj zaženemo vik in krik, da moramo odločitve sodišč spoštovati. Toda hrvaški premier Plenković je nedavno, ko je  Hrvaška izgubila neko tožno nasproti Madžarski, dejal: »Tega ne bomo spoštovali«. Evropsko sodišče za človekove pravice je že skoraj pred 20 leti sprejeli sodbo proti Veliki Britaniji, da morajo omogočiti volilno pravico zaprtim osebam. Velika Britanija pravi »ne« in tega ni uresničila do danes. Sprašujem se: ali lahko nekdo prisili Republiko Slovenijo v to, da bo imela odprte meje in da bo v državo spustila nekontrolirano število ljudi, ki jih ne bo mogla oskrbeti? Mislim, da takšnega subjekta v Evropi ni, saj smo sami odgovorni za stanje v naši državi,« je povedal poslanec SDS.

Na vprašanje o tem, ali kršenje mednarodnih konvencij škoduje pri arbitražnem sporazumu, namreč tudi tam pričakujemo od Hrvatov, da bodo spoštovali mednarodno pogodbo, pa je dr. Gorenak odvrnil, da »lahko pričakujemo, ampak Hrvatje pravijo, da mednarodne pogodbe ne bodo spoštovali.«

Na vprašanje glede referendumske pobude v Črnomlju ter odločitve sodišča o tem, da je črnomaljska županja s prepovedjo referenduma ravnala arbitrarno in protizakonito, pa je dr. Gorenak dejal, da je »globoko prepričan, da državljani Republike Slovenije lahko in morajo odločati o najpomembnejših stvareh, in to je tudi vprašanje naseljevanja migrantov. Nikoli pa ne bom pristal na to, da migranti od države dobijo več, kot pa slovenski državljani. Če je minimalna pokojnina 440 evrov in bo sedaj zvišana, če je minimalna plača takšna kot je, ne morem pristati na to, da nudimo tem ljudem v naši državi višji standard. Poglejte samo opremljanje stanovanj zanje – keramični štedilniki, televizor z 81cm zaslonom … Pojdite v moje službeno stanovanje in si poglejte štedilnik star 30 let, televizor tudi … No, vem, da sam nisem merilo, ampak menim, da moramo za migrante dati manj kot za slovenske državljane s polno delovno dobo ali minimalno plačo.«

Amandmaji Poslanske skupine SDS k Predlogu zakona o spremembi in dopolnitvah zakona o tujcih.