Resolucije, sprejete na 11. kongresu SDS (20. maj 2017)

Resolucije, sprejete na 10. kongresu SDS (11. maj 2013)

Resolucije


DRUŽBA SVOBODE IN ODGOVORNOSTI

SDS – osrednja politična sila demokratične in samostojne Slovenije

I. Izvor in vrednostno središče
1. Slovenska demokratska stranka je naslednica strank slovenske pomladi - SDZS in SDZ - ki sta bili ustanovljeni v začetku leta 1989. SDS ima korenine v vrednotnem središču slovenskega naroda in v slovenski kulturi. Privržena je vrednotam, kot so človekove pravice, demokracija, domoljubje, državljanske svoboščine, pravičnost, pravna država, skrb za okolje, solidarnost in trajnostni razvoj.

2. SDZS je pod vodstvom ustanovitelja Franceta Tomšiča utirala pot političnemu pluralizmu, z Jožetom Pučnikom, ki je bil tudi predsednik pomladne koalicije Demos, je imela ključno vlogo pri vzpostavitvi temeljnih inštitucij demokracije, pravne države in slovenske suverenosti. Po svojem tretjem, "litostrojskem" kongresu je stranka skokovito zrasla in postala ena najmočnejših političnih sil v državi. Še več: v dvajsetih letih je v seštevku vseh volitev (na državni, lokalni in evropski ravni) zbrala prepričljivo največ podpore med vsemi obstoječimi slovenskimi demokratičnimi strankami v tem času. Že dve desetletji je osrednji dejavnik politične stabilnosti in osrednja reformna sila demokratične in samostojne Slovenije.

3. Slovenska civilizacijska, kulturna in etnična samobitnost se je oblikovala skozi stoletja. To je bil proces, ki ga zaznamujejo številna kulturna, družbena, zgodovinska in državotvorna dejanja, a vse do obdobja 1990-1991 se nobeno od njih ni izteklo v končno dejanje: oblikovanje samostojne države. V zgodovini slovenskega naroda obstaja zgolj eno popolno, trdno časovno vezivo dejanj in procesov, ki so vodili v oblikovanje suverene državne skupnosti. V jedru tega veziva je trajno, temeljno ljudsko soglasje iz obdobja slovenskega osamosvajanja 1988-1992, iz obdobja Slovenske pomladi. To je ljudsko soglasje o vrednotnem sistemu, ki združuje različne plasti prebivalstva. Ta enotna volja po samostojnosti in demokraciji je združila Slovence različnih verovanj, nazorov in prepričanj, poklicev in dejavnosti, vse od umetnosti, znanosti in šolstva, gospodarstva, družbenih gibanj in politike. Okrog teh temeljnih vrednot slovenske osamosvojitve se je oblikovalo vrednostno središče slovenskega naroda, ki je trajno. Upravljanje z državo mora v osnovnih pristopih potekati skladno s tem vrednostnim središčem, sicer družba zaide v krizo.

II. Kompetence in izzivi
4. Slovenska demokratska stranka po dobrih dveh desetletjih stalne rasti danes združuje velik socialni kapital in obsežen strokovni potencial. Zato je sposobna uspešno voditi državo tudi v najtežjih okoliščinah, kar je v preteklem letu dokazala druga vlada pod njenim vodstvom.

5. Slovenska demokratska stranka si prizadeva, da slovenska država postane domovina vseh državljank in državljanov. Država ni samo formalno-pravni okvir, v katerem se uresničujejo pravice, svoboščine in odgovornosti, ampak je tudi trajna skupnost vseh, ki jim slovenska država predstavlja pomembno vrednoto.

6. V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da je te plemenite cilje mogoče doseči le v pogojih parlamentarne demokracije, socialno-tržnega gospodarstva, vladavine prava in pravične družbe.

7. Po osamosvojitvi in vpeljavi temeljnih demokratičnih struktur in pravne države modernizacija in razvoj slovenske družbe nista izkoristila vseh svojih razvojnih možnosti. Politične elite, ki so črpale svojo politično moč še iz starega režima, so tranzicijske procese izkoriščale v svojo korist tudi v novih sistemskih okoliščinah. Na to dejstvo je prvič povsem jasno opozorila že Resolucija o slovenski stvarnosti, ki jo je SDS sprejela na svojem 3. kongresu leta 1993. Žal so se mnoge negativne napovedi iz nje uresničile. Enaka opozorila je vsebovala leta 1996 sprejeta Resolucija Parlamentarne skupščine Sveta Evrope št. 1096 o nujnosti razgradnji dediščine totalitarnih komunističnih sistemov. Ta resolucija opozarja: "Nevarnosti v primeru neuspešnega prehodnega procesa je veliko. V najboljšem primeru bodo vladali oligarhija namesto demokracije, korupcija namesto vladavine prava in organiziran kriminal namesto človekovih pravic. V najslabšem primeru bi bila posledica lahko žametna obnovitev totalitarnega režima, če ne celo strmoglavljenje porajajoče se demokracije." Ugotavljamo, da je Slovenija danes zaradi pomanjkljive razgradnje dediščine nekdanjega režima in posledično nedokončane tranzicije in soočena z razmerami, na katere opozarja resolucija Sveta Evrope.

8. Deset let po Litostrojskem kongresu SDS je dr. Jože Pučnik ugotovil, da so si ostanki nekdanjega totalitarnega režima tudi v novih okoliščinah formalne demokracije ponovno pridobili skoraj neomejeno oblast tako v zakonodajni, kot sodni in izvršni veji. Najhujši pa je njihov kapitalski in medijski monopol, ki ga zagovarjajo in prikrivajo s t. i. nacionalnim interesom.

9. Mnoge inštitucije pravne države so namesto varovanja in nadgrajevanja pridobitev demokracije, zagotavljanja pravične in pravne obravnave državljanov, vse prevečkrat uporabljene kot politično orodje za zaščito privilegiranih posameznikov, skupin ali monopolov ali pa zlorabljanje za diskreditiranje, destabilizacijo ali rušenje tistih, ki si upajo poseči v tranzicijske monopole in privilegije.

10. Vstop Slovenije v evro-atlantske povezave, v Nato in Evropsko unijo je leta 2004 prinesel dodatno zavarovanje vrednostnega središča ter dodatno zagotovilo modernizacije in ohranitve Slovenije. To se je še okrepilo s pomladno vlado v obdobju 2004-2008, ki pa je bila prešibka, da bi v enem mandatu obenem pospešila razvoj Slovenije, vodila EU in trajno razgradila monopole. Šibkost koalicije in gospodarska kriza sta razgradnjo monopolov in večjo normalizacijo preprečili tudi v obdobju kratkega pomladnega mandata leta 2012. Vlado so zrušili tisti hip, ko je bil državnolastniški monopol resno ogrožen.

11. Danes se tako Slovenija sooča z dvojnim izzivom. Ker zaradi nedokončane tranzicije in ohranitve monopolov upravljanje z državo v osnovnih pristopih ne poteka skladno z vrednostnim središčem slovenskega naroda, ampak se le-to poskuša razgrajevati, je družba zašla v eksistencialno krizo. Njeni učinki so dodatno okrepljeni zaradi gospodarskega zastoja v delu EU. Upravljavci monopolov iz vrst tranzicijske levice pa ravno zaradi obrambe le-teh niso sposobni poiskati poti iz krize, saj sta si varovanje privilegijev in monopolov ter svoboda in sproščanje družbenih potencialov v velikem medsebojnem nasprotju. V enakem nasprotju sta si omalovaževanje in zanikanje vrednot slovenske osamosvojitve ter potreba po ponovnem iskanju nacionalnega soglasja za izhod iz krize. Samo v pravični družbi svobodnih in odgovornih posameznikov, v kateri vlada pravo in resnično spoštovanje človekovih pravic, se lahko ustvarja tudi skupna dodana vrednost v ekonomskem in kulturnem smislu.

III. Izhod iz krize
12. Ker razlogi za krizo niso le zunanji, ampak so globoko zasidrani v nedokončani tranziciji in neustrezni odzivnosti vlade v letih 2008-2011, jo je mogoče preseči le s spoštovanjem vrednostnega središča slovenskega naroda in s temeljitimi reformami. Največji napor v smeri reform je bil narejen v letu 2012 v času druge vlade, ki jo je vodila SDS. Sprejeta je bila pokojninska reforma, reforma trga dela, vzpostavljen je bil nov model upravljanja z javnim premoženjem in načrt sanacije bančnega sistema. Uveljavljeni so bili ukrepi za vzpostavitev fiskalnega ravnovesja, ki predpostavlja, da se lahko porabi le toliko, kot se ustvari. V samo enem letu so bile odpravljene mnoge administrativne in zakonske ovire za investicije v nova delovna mesta in sprejeti drugi ukrepi za oživitev slovenskega gospodarstva, katerega gonilna sila so srednja in mala podjetja. Nova vlada bi morala že sprejete reforme zgolj naprej uveljavljati v praksi.

13. Ker so tri koalicijske stranke prekinile mandat svoje vlade, so povzročile politično krizo in zmanjšale možnost hitrejšega in samostojnega izhoda iz krize, vseh potrebnih reform ni bilo mogoče sprejeti. Poleg referendumske zakonodaje je nujno potrebno dopolniti ustavni in zakonodajni okvir. Spremembe so še posebej potrebne v pravosodnem sistemu, da bi zagotavljal vladavino prava oziroma pošteno sojenje v realnem času. Med drugim bo potrebno ukiniti trajni in uvesti poskusni mandat sodnikov. Potrebno bo ustvariti sistemske pogoje za povrnitev premoženja, ki so si ga tranzicijski tajkuni nezakonito pridobili z »divjim« lastninjenjem družbenega premoženja, »pajdaškim« upravljanjem javnih podjetij ali »botrskimi« krediti.

14. Za enakomernejšo porazdelitev razvojnih virov in njihovo večjo učinkovitost je potrebno Slovenijo upravno-politično decentralizirati in vzpostaviti pokrajine. Poleg tega se bo potrebno lotiti prenove zdravstva, kakor tudi šolskega in znanstveno raziskovalnega sistema, tako da bo Slovenija lahko postala družba kakovostnih (uporabnih) znanj in znanstveno-raziskovalnih izsledkov.

15. Naslednji izziv, ki ga lahko razumemo kot vzpostavitev ustreznega podpornega okolja za strukturno normalizacijo Slovenije, je vpeljava sprememb v političnem sistemu. Slovenska demokratska stranka je že na prejšnjem kongresu zaznala sistemske ovire, ki jih ustavno-pravni okvir predstavlja za stabilnost in nadaljnji razvoj Slovenije. Jasno je izrazila potrebo po dopolnitvi ustavnega okvira, ki ga je poimenovala Ustava za drugo republiko. Slovenska demokratska stranka obžaluje, da doslej še ni bilo ustreznega soglasja o teh spremembah in ugotavlja, da je nepripravljenost nanje eden od pomembnih vzrokov za sedanjo politično krizo.

IV. Druga republika in utrjevanje demokracije
16. Slovenci nismo narod brez demokratične tradicije. V svoji zgodovini smo zelo zgodaj vzpostavili določene oblike demokratičnega življenja, pa tudi moderna oziroma predstavniška demokracija je kot ideja in praksa pri nas relativno zgodaj našla domovinsko pravico. Konec devetnajstega stoletja so jo najprej sprejeli v krščansko-socialnem gibanju, kmalu tudi v dveh drugih taborih, najprej v socialističnem in nato v liberalnem. Zavračali so jo predvsem v ekstremističnih gibanjih in totalitarnih sistemih, ki so se pojavili v prvi polovici prejšnjega stoletja. Slovenci smo edini narod v Evropi, ki je trpel pod vsemi totalitarnimi režimi (fašizem, nacizem in komunizem), ki imajo iste ideološke korenine in enako totalitarno bistvo.

17. Demokracija lahko uspešno (za)živi, če je pravilno razumljena, če uživa večinsko zaupanje in če obstajajo sistemski pogoji, da lahko deluje v praksi. Že sredi osemdesetih let je dr. Jože Pučnik opozarjal na pravilno razumevanje demokracije. Poudarjal je, da se za skovankama »samoupravna« in »neposredna« demokracija skriva prevara, ki partiji vnaprej zagotavlja monopolni položaj. Brez svobode združevanja, pluralizma, neodvisnih političnih organizacij - to je strank, ni demokracije! Demokracija lahko po Pučniku v sodobni družbi obstaja edinole v predstavniški obliki, v kateri »državljani svobodno in organizirano razdeljujejo in začasno dodeljujejo oblast izvoljenim predstavnikom in jih nenehno organizirano kontrolirajo, kako uporabljajo to začasno ”posojeno“ pooblastilo ali mandat«.

18. Navkljub demokratični tradiciji, ponovni demokratizaciji, vključitvi v demokratični prostor Evropske unije se demokratična kultura še ni zadostno razvila. Če je bilo v času slovenske pomladi demokratično razpoloženje še visoko razvito, je kasneje zaradi precej intenzivne kritike t.i. strankokracije v delu politične in medijske javnosti ter vsesplošne krize, ki vpliva na padec zaupanja v demokratične ustanove, močno upadlo.

19. Proti-demokratični refleks se je najbolj očitno pokazal v okviru t.i. ljudskih vstajah. Del protestov so zaznamovala nasilna dejanja, značilna za levi fašizem (napadi na policiste in javne zgradbe, obešanje lutk-politikov, grožnje na domu ipd.) in sovražni govor (»politike v Barbarin rov«, grožnje o »klanju« kristjanov), s čimer so obujali nekaj, za kar smo mislili, da je že preteklost. V okviru gibanja so ponovno oživele doktrine »ulične« demokracije ali celo »ljudskih« demokracij, ki so jih uvajali komunistični režimi po letu 1945, da bi prikrili diktatorsko bistvo svojih vladavin. Pozivi, kot so »volitve prinašajo le iste obraze« in da je »tudi Hitler bil izvoljen«, jasno kažejo, da demokratične volitve zanje niso pomembna vrednota. Res pa je, da je imelo to gibanje zgled tudi pri delu oblasti, ki je z nekaterimi dejanji (Titova ulica, Ertlovo odlikovanje, dvo-evrski spominski kovanec s totalitarnim simbolom, itd.) ne samo krnila ugled Slovenije v svetu, ampak tudi spodbujala nedemokratično ozračje, ki se na eni strani kaže v apatičnosti državljanov in nevarno nizki volilni udeležbi, na drugi, pa v agresivnosti in nestrpnosti manjšine, ki javno zavrača demokratično institucijo volitev. Ko so t.i. vstajniki dosegli svoje notranje-politične cilje (padec vlade in odstop nekaterih izvoljenih politikov), so sodeč po sporočilih aprilskega shoda v ospredje svojih prizadevanj postavili zunanje-politične cilje (evro-skepticizem, proti-amerikanizem, proti Natu, ipd.).

So pa omenjeni protesti deloma pokazali tudi na realne težave funkcioniranja slovenske demokracije, na katere je SDS opozorila že v okviru gibanja za dvokrožni večinski volilni sistem leta 1996.

20. Zato smo v letu 2013 ponovno soočeni z grožnjo krhki parlamentarni demokraciji v Sloveniji. Iz zgodovine se lahko marsičesa naučimo, tudi o posledicah iz obdobja, ko so se demokrati pustili preglasiti agresivni manjšini. Nikakor ne smemo dopustiti, da se te napake ponovijo. Slovenska demokratska stranka, najmočnejša politična sila, ki nadaljuje tradicijo Demosa, si bo zato tudi v prihodnje prizadevala za utrditev parlamentarne demokracije.

21. Tranzicija v normalnost je potekala prepočasi tudi zaradi ustavno-pravnih in politično sistemskih ovir, ki jih je po dveh desetletji razvoja slovenske države Slovenska demokratska stranka želela odpraviti s predlogom programa Druge republike, ki bi zahteval širše politično soglasje. Nestabilen in posledično neučinkovit politični sistem omogoča ohranjanje lastniških, pravosodnih in medijskih monopolov. Proporcionalni volilni sistem z nizkim vstopnim pragom preveč razdrobi voljo volivcev na preveliko število strank. To po eni strani onemogoča oblikovanje učinkovite izvršilne oblasti, po drugi pa zagotavlja odločujoč vpliv obstoječih monopolov na vsakokratno koalicijo, saj je dovolj, da monopoli držijo v šahu eno ali dve manjši stranki koalicije, ki zagotavljata večinsko podporo vladi. Slovenski demokrati podpiramo vsakršno spremembo volilnega sistema, ki bi šla v smeri večje enakosti, pravičnosti, preglednosti, odgovornosti (izvoljenih predstavnikov), stabilnosti in učinkovitosti.

V. Utrjevanje kulturne istovetnosti
22. Slovenska demokratska stranka se zaveda, da je prihodnost Slovenije močno odvisna od ohranjanja kulturne identitete. Glavno nalogo pri tem ima kulturni podsistem in v okviru tega še posebej vzgoja in izobraževanje, ki morata izhajati iz vrednostnega središča slovenskega naroda in evropskih vrednot ter postati še bolj odzivna za potrebe gospodarstva in družbe v celoti.

23. Pripadati skupnosti je ena od temeljnih človekovih potreb. Slovenska kultura je imela pomembno vlogo pri konstituiranju slovenske nacije. Tudi danes jo ima in tudi v prihodnje bo imela ključno vlogo pri ohranjanju slovenske identitete znotraj širše evropske skupnosti, ki temelji na kulturni in jezikovni raznolikosti.

24. SDS si bo prizadevala za povrnitev spoštovanja do zemlje, ki je bilo izkoreninjeno v komunizmu. Zemlja in hrana sta veliki priložnosti za odpiranje novih delovnih mest.

25. Slovenska demokratska stranka je prva slovenska politična sila, ki je domoljubje sprejela za svojo temeljno vrednoto. Prepričani smo, da je pozitiven odnos do domovine in svoje države temelj, na katerem se lahko gradi skupna prihodnost in strpen odnos do drugih. Ohranjanje slovenske identitete je potrebno še naprej spodbujati in podpirati tudi med Slovenci v zamejstvu in po svetu, ki so enakovreden del slovenskega naroda.

VI. Perspektive Slovenije in Evropske unije
26. Slovenski demokrati želimo Sloveniji povrniti ugled in bonitetne ocene, ki so bili značilni za čas med letoma 2004 in 2008. Za ta namen je potrebno predvsem upoštevati človeške vire in ustvariti možnosti za napredovanje nadarjenih in izobraženih mladih ljudi v skladu z njihovimi dosežki in sposobnostmi, ne pa na podlagi politične lojalnosti.

27. Slovenski demokrati v času razmaha evroskepticizma še posebej poudarjamo evropsko dimenzijo, saj nam pomeni kulturno-civilizacijski prostor, v katerem se lahko kot posamezniki in nacija svobodno razvijamo. Slovenska demokratska stranka je bila ključni glasnik evro-atlantskih povezav naše države v času integracije in tako bo tudi v prihodnje, čeprav se zavedamo težav, s katerimi se srečuje evropski projekt. Verjamemo, da smo v Evropski uniji sposobni rešiti nakopičene težave. Prepričani smo, da potrebujemo več Evrope, tudi v Sloveniji, in da bo Evropska unija kmalu še močnejša in konkurenčnejša v svetu. Evropska unija mora v svetovnem merilu ohraniti vodilno mesto v svetu pri gradnji t.i. družbe 21. stoletja, ki bo nizko-ogljična, temelječa na znanju, in visoko razvitem tehnološkemu gospodarstvu ter okolju in ljudem prijazna. Predvsem pa mora Evropska unija ohraniti način življenja, ki po kakovosti v svetu nima primerjave. Slovenci moramo ostati del tega sveta, saj nam zagotavlja aktivno udeležbo pri skupnostnih odločitvah kakor tudi zadostno suverenost, da se v njem počutimo svobodni.

28. Mirno in demokratično prihodnost lahko gradimo le, če se kot posamezniki in nacija pogodimo z lastno preteklostjo, če se spravimo na podlagi resnice, enakih meril za dejanja vseh ter poprave krivic in odpuščanja.

29. V Slovenski demokratski stranki se zavedamo, da solidarna družba, konkurenčno gospodarstvo, pravna država in demokracija niso cilji sami po sebi, ampak sredstva, da se vsem državljankam in državljanom omogoči svobodo in kakovostno življenje. Še posebej mladim, ki jih je ta kriza najbolj prizadela, je potrebno nuditi razmere, v katerih bodo lažje uresničili svoja poklicna stremljenja in osebna pričakovanja. Povsem upravičene so zahteve po prenovi šolstva, ki naj ponudi takšna poklicna znanja in veščine, da jih lahko posamezniki nato v družbi uspešno uporabijo. Le dobro usposobljen diplomant se lahko aktivno vključi v družbo. Tak ne čaka le ponudbe na trgu dela, ampak jo, če priložnosti ne najde, sam ustvari.

30. Prav tako se zavedamo, da smo Slovenke in Slovenci sposobni sami sprejeti odgovornost za reševanje iz krize in za nadaljnji razvoj. Le vse potenciale, brez izključevanja, moramo vključiti v skupen napor. Če bomo to zmogli, bo Slovenija lahko izšla iz te krize močnejša, kot je bila pred njo.

31. Da bi bili uspešni kot skupnost, kot država, moramo biti v odločilnih trenutkih enotni. V programu Slovenske demokratske stranke imamo zapisano: »Politična enotnost pri vseh zgodovinskih odločitvah je kvaliteta, ki je izraz zrelosti in zagotavlja trajnost slovenske nacije v globalni družbi.« Slovenska demokratska stranka je bila in je dejavnik povezovanja, ko gre za skupne nacionalne interese. Tudi v prihodnje bo spodbujala medsebojno spoštovanje, dialog in sodelovanje ter na tej podlagi iskala novo nacionalno soglasje, kakor smo ga iskali in našli pred skoraj četrt stoletja v času osamosvajanja in v veliki meri tudi v lanskem letu ob oblikovanju strukturnih reform. Čas je, da na podlagi dosedanjih izkušenj in spoznanj ta dogovor nadgradimo in da se ponovno izrečemo za demokratično prihodnost ter za vrednote Majniške deklaracije, ki so nas povezovale v času slovenske pomladi, nam omogočile osamosvojitev in povratek v demokratično Evropo.

Na vrh

 


Iz krize z zdravimi javnimi financami

Slovenija je danes pred odločilnimi trenutki v svoji zgodovini. Medtem ko večina držav v Evropi in na svetu že uspešno premaguje krizo, se v Sloveniji soočamo z nadaljnjim padanjem gospodarske rasti, povečanjem zadolževanja, blokado bančnega sistema, povečevanjem nezaposlenosti in nedelovanjem pravne države. Vse to se dogaja ne glede na to, da je Slovenija znana po tem, da ima pridne, izobražene in inovativne ljudi. Ima tudi dobre, a ne dovolj izkoriščene gospodarske in naravne vire, kar bi moralo biti podlaga za razvojni optimizem. Manjka nam predvsem ustreznih sistemskih rešitev na javnofinančnem področju, operativnih rešitev na bančnem področju ter učinkovito upravljanje z razvojnimi viri države. Slovenija je bila v mandatu 2004 – 2008 nad povprečjem v Evropski uniji po rasti bruto domačega proizvoda, danes pa je na dnu lestvice članic Evropske unije.

Slovenska demokratska stranka že več kot štiri leta predlaga vpis fiskalnega pravila v Ustavo RS, kar pomeni strateško odločitev, da bo poraba javnega sektorja temeljila na ustvarjenem nacionalnem dohodku, ne pa na neracionalnem in ekonomsko neupravičenem zadolževanju. Prepričani smo, da nimamo moralne pravice prelagati dolgov na prihodnje rodove.
Ni poti, ki bi Slovenijo pripeljala iz krize brez konsolidacije javnih financ. Prav tako javnih financ ni mogoče urediti brez gospodarskih sprememb, ki vodijo do intenzivnejšega vlaganja, do večje gospodarske rasti in zaposlenosti. V letu 2012 je bila javno-finančna konsolidacija opravljena predvsem na področju javnofinančnih odhodkov. Sedaj bi jo morali nadgraditi še s strukturnimi ukrepi, ki bodo vplivali na inovativnost, večjo podjetniško iniciativnost ter s tem na ustvarjanje novih delovnih mest v realnem sektorju. Takšne aktivnosti prinašajo stabilno in dolgoročno gospodarsko rast, s čimer bo postala Slovenija bolj konkurenčna v mednarodnem okolju, kar je dokazano uspešen način izhoda iz krize. Cilj je, da se ti ukrepi sprejmejo v čim večjem soglasju s socialnimi partnerji. Države Evropske unije se vse bolj povezujejo tako na političnem, gospodarskem, javnofinančnem in bančnem področju. Pri bančnem področju je treba uveljaviti takšne rešitve, da ljudje, ki niso povezani s spornimi odločitvami, zanje ne bodo nosili posledic napačnih in spornih odločitev bankirjev. V Slovenski demokratski stranki se zato zavzemamo za večjo odgovornost tistih, ki so sprejemali odločitve na nestrokovnih in nepreglednih podlagah.

Eno izmed zelo pomembnih področij, ki bi prispevalo k izhodu iz krize, zadeva insolvenčne postopke. Na tem področju zato predlagamo uveljavitev hitrih in učinkovitih rešitev, ki bi lahko zagotovili nadaljnje poslovanje marsikaterega podjetja ter s tem večjo varnost delovnih mest.

V SDS ključ do boljše prihodnosti Slovenije vidimo v prepletanju treh instrumentov: proračunske discipline, večje zaposlenosti in stabilne gospodarske rasti, oprte na znanje in ustvarjalnost. Modernizacija in optimizacija gospodarskega okolja, odprava birokratskih ovir, učinkovit bančni sistem ter izboljšanje upravljanja javnega sektorja in podjetij v državni lasti so predpogoj za večjo gospodarsko rast in nova delovna mesta. Brez tega ni blaginje, ne kakovosti življenja ljudi.

Na vrh

 


ZA zagon gospodarstva in ZA nova delovna mesta

1. Globoka gospodarska kriza, ki je močno prizadela slovensko gospodarstvo, je razgalila vse slabosti našega poslovnega in finančnega okolja, dosedanjih ekonomskih politik in močne vpetosti politike in omrežij v gospodarstvo in finančni sektor. Bolj kot kdaj koli je jasno, da je za blaginjo v državi potrebno zdravo, ustvarjalno in konkurenčno gospodarstvo, ki s kakovostnimi delovnimi mesti krepi socialni položaj in varnost posameznika. Iz krize nas lahko popelje le ponovni zagon gospodarstva in nova delovna mesta. Z ukrepi za uravnoteženje javnih financ ne smemo dodatno obremeniti in prizadeti gospodarstva, temveč moramo dodatno razbremeniti gospodarstvo in omogočiti odpiranje novih delovnih mest.

2. Državni intervencionizem hromi in duši gospodarski razvoj in zavira gospodarsko pobudo, učinkovitost in gospodarnost poslovanja gospodarskih subjektov. Gospodarstvu mora biti na voljo ugodno poslovno okolje, razbremenjeno monopolov, administrativnih ovir, s karseda omejeno regulacijo in vzdržno davčno obremenitvijo. Ustvarjanje ugodnih pogojev za delovanje gospodarstva in dostopnost do finančnih virov, razvojnih spodbud in pomoči podjetjem v težavah mora biti na voljo vsem pod enakimi pogoji, ne le izbranim.

3. Nacionalni interes ni državno lastništvo gospodarskih sistemov in družb, temveč uspešno, konkurenčno in razvojno usmerjeno gospodarstvo, ki se krepi in ustvarja nova kvalitetna delovna mesta. Pri umiku države iz gospodarstva moramo ob maksimiranju kupnine zagotoviti nadaljnji razvoj gospodarskih subjektov in ohranitev oziroma razvoj delovnih mest. Država naj ostane večinski lastnik le v strateško pomembnih podjetjih, ki morajo biti učinkovito, pregledno in gospodarno upravljana (SDH). Vzdrževanje monopolov, omejevanja delovanja konkurence in državno lastništvo v podjetjih nudi elitam zavetje in finančne vire, zato je odpor do sprememb močan in medijsko podprt.

4. Karseda hitro in učinkovito moramo sanirati bančni sistem (slaba banka) in hkrati znižati prezadolženost podjetij. Sveži kapital mora biti na voljo vsem podjetjem pod enakimi pogoji za namene financiranja učinkovitih razvojnih programov in projektov.

5. Slovensko gospodarstvo se lahko krepi zlasti na področjih, kjer imamo primerjalne prednosti pred ostalimi. Nova finančna perspektiva omogoča, da razvojna sredstva usmerimo v krepitev teh panog, kjer je še veliko neizkoriščenih potencialov za rast in nova delovna mesta (turizem, lesna industrija, logistika, …).

6. Za učinkovito gospodarstvo je ključen človeški kapital, ki ga pomembno soustvarja naš izobraževalni sistem. Opazen je velik razkorak med profili, znanjem in kompetencami udeležencev na trgu dela in potrebami gospodarstva. Razkorak je potrebno zmanjševati s prenovo izobraževalnega sistema, aktivno politiko zaposlovanja in vseživljenjskim učenjem. Prepada med akademsko sfero in gospodarstvom še nismo uspeli premostiti. Izdatnejši prehod znanja in ljudi med institucijami znanja (instituti, univerze) in razvojnimi oddelki v gospodarstvu bo okrepil konkurenčnost, inovativnost in tehnološko naprednost podjetij. Spodbujanje gospodarske rasti se doseže tudi s sistematičnim vlaganjem v razvoj znanosti in tehnologij, tesno povezanih s konkretnimi kratkoročnimi ter tudi dolgoročnimi strateškimi potrebami gospodarstva. Univerze pa je potrebno spodbujati k ustanavljanju na njihovem razvojnem znanju temelječih novih podjetij.

7. Navedeni ukrepi za ponovni zagon slovenskega gospodarstva so odločilni tudi za spodbujanje neposrednih tujih (greenfield) investicij v Sloveniji in tudi za prihod tujega kapitala v slovenska podjetja. Pogumnejše odpiranje našega gospodarskega sistema tujemu kapitalu znatno olajša tudi prodor slovenskih podjetij na tuje trge. Slovenski demokrati znamo in zmoremo izvesti načrtovane ukrepe za zagon gospodarstva in nova delovna mesta. Slovenija ne potrebuje tuje pomoči, potrebuje pa jasno zavezo, da bomo prvenstveno ukrepali v smeri kako več ustvariti in ne kako težko ustvarjeno (in še več) porabiti.

Na vrh

 


Za enakomernejši razvoj celotne Slovenije

I. Ugotovitev
Slovenija je centralizirana država. Velika večina proračunskih sredstev, državnih pomoči in sredstev, namenjenih regionalnemu razvoju in koheziji, konča v razvitih regijah, največ prav v najbolj razviti Ljubljanski statistični regiji. Zaradi tega ciljev skladnega regionalnega razvoja ni možno dosegati. Še več, razlike med regijami (pokrajinami) pospešeno naraščajo, posledica tega pa so tudi neugodni poselitveni trendi in koncentracije prebivalstva v favoriziranih okoljih.

II. Cilj Vzpostaviti je potrebno take organizacijske oblike in pristope pri upravljanju države, ki bodo vsem delom države (regijam ali pokrajinam) na vseh ravneh (institucionalni, proračunski) v vsakem času zagotavljale enake izhodiščne možnosti razvoja. Namenski viri, namenjeni izravnavi razvojnih razlik med regijami (pokrajinami), morajo biti v največji meri namenjeni "regijam", ki so v razvojnem zaostajanju.

III. Organiziranje države SDS za boljše črpanje sredstev iz EU virov podpira razdelitev države na 2 (dve) razvojni regiji (NUTS -2), na zahodno (razvito) in vzhodno (manj razvito).

Za enakomernejšo porazdelitev državnih virov in njihovo večjo učinkovitost si bomo prizadevali Slovenijo upravno decentralizirati in vzpostaviti regije (pokrajine). Zagotovili jim bomo tudi primerne vire za vzdrževanje in upravljanje regijske (pokrajinske) infrastrukture, za izvajanje nalog in pristojnosti ter za načrtovanje razvoja. Brez regionalizacije ni možno preprečiti nadaljnjega neenakomernega razvoja Slovenije.

V regijah (pokrajinah) morajo imeti ustrezno vlogo tudi občine. Zato je potrebno proučiti ustreznost kataloga pristojnosti, nalog in obveznosti občin, ustreznost načina financiranja občin ter primernost mreže občin. Na občine bi moralo biti prenešenih več (ali vse) pristojnosti in nalog, ki so sedaj v pristojnosti države in ki jih izvajajo upravne enote.

IV. Mednarodno sodelovanje regij (pokrajin) Slovenija ne bi smela zamuditi priložnosti, ki se odpirajo z nastajajočo Evroregijo, v katero bi se povezale Slovenija, Koroška in Furlanija - Julijska krajina in Porabje.

Vzpostavitev regij (pokrajin) v državi bi bistveno izboljšala in poenostavila povezovanje in sodelovanje med regijami (pokrajinami) znotraj države pri skupnih projektih, prav tako pa s sosednjimi regijami v sosednjih državah.

V. Zagotavljanje enakih izhodiščnih možnosti Regionalizacija Slovenije in primernejša mreža občin sta ena od pogojev za bolj pregledno porabo javnih sredstev in za hitrejši gospodarski napredek Slovenije. Nadaljnje vztrajanje pri unitarni ureditvi države pomeni največjo oviro pri izvajanju politike skladnega regionalnega razvoja in bistveno zmanjšuje preglednost porabe javnih sredstev. To predstavlja tudi ključno oviro za večje vključevanje državljanov pri upravljanju skupnih zadev ter onemogoča vključevanje posameznih delov države v mednarodne aktivnosti in sodelovanje.

VI. Prehodno obdobje Do ureditve bodoče regionalizacije Slovenije se v okviru obstoječih statističnih regij ohranjajo in razvijajo regijske institucije.

Na vrh

 


Varnost, pravičnost in pravna država

Republika Slovenija svoje življenjske in strateške interese uveljavlja tudi z uresničevanjem nacionalno - varnostnih ciljev. Ti cilji so med drugim učinkovito delovanje pravne države, visoka stopnja varnosti, ki temelji na ustrezni preventivi, organiziranosti, usposobljenosti in pripravljenosti vseh zmogljivosti, potrebnih za učinkovito in pravočasno odkrivanje, ter odzivanje na sodobne vire ogrožanja in varnostna tveganja, ohranjanje miru, ter krepitev varnosti in stabilnosti v mednarodni skupnosti, kot je zapisano v slovenski varnostni strategiji.

Temeljne aktivnosti Republike Slovenije na področju zagotavljanja notranje varnosti opravlja policija in nekatere druge institucije države v povezavi s sodno vejo oblasti. Na tem področju je potrebno zagotavljati pogoje za uspešno in učinkovito preprečevanje najhujših oblik kriminalitete in drugih kaznivih ravnanj, uspešno in učinkovito preganjanje in kaznovanje storilcev najhujših oblik kriminalitete in drugih kaznivih ravnanj, zagotavljanje splošne varnosti ljudi in premoženja, zagotavljanje višje ravni prometne varnosti in preprečevanje nedovoljenih migracij.

Republika Slovenija še ni dovolj utrjena pravna država. Ocenjujemo, da je zlasti pravosodni sistem, kot eden bistvenih temeljev demokratične države tisti, ki s svojim slabim delovanjem ali nedelovanjem v veliki meri ogroža tudi temelje demokratične države, v kateri bi morala biti pravica pod enakimi pogoji in v realnem času dosegljiva za vse. V SDS zato ocenjujemo, da je pravosodni sistem potrebno temeljito reformirati. Republika Slovenija ima namreč glede na število prebivalcev desetkrat več sodnikov kot Nemčija in hkrati bistveno večje sodne zaostanke.

V Sloveniji imamo na področju pravosodja opravka z zapleteno procesno zakonodajo, ki sledi ideji, da morajo biti postopki čim bolj natančno opisani do najmanjših detajlov. Takšna procesna določila zagotovo vplivajo na učinkovitost in hitrost sojenja, saj dajejo strankam (predvsem obrambi) veliko možnosti pri zaščiti lastnih pravic, kar se poleg podaljševanja in zapletanja sojenja, odraža tudi v številu ugodno rešenih pritožb ter njihovemu vračanju v ponovna sojenja. Vse to pa sodišča in sodnike dodatno obremenjuje in podaljšuje čas čakanja na pravico.

Druga značilnost pravosodnega sistema je, da se izgublja v manjših in nepomembnih postopkih, medtem ko večja in težja kazniva dejanja zastarajo. Na civilnem in gospodarskem področju pa pride velikokrat do zaključka postopkov veliko prepozno. Pogosto tudi po tistem, ko tožnika več ni, ali pa časovni odmik razvrednoti pomen sodne odločitve.

Nov zakonodajni okvir mora zato postaviti temelje za hitro, učinkovito in nepristransko sojenje. Preprečiti mora arbitrarnost odločitev o tem, ali bo nekdo procesiran, ali ne. Zagotoviti mora, da bodo sodni postopki na prvi stopnji zaključeni najkasneje v 6. mesecih, najkasneje v 3. mesecih v pritožbenem postopku in najkasneje v 3. mesecih v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi.

Pri volitvah sodnikov in predsednikov sodišč imamo, kot edina država v EU, arhaičen sistem volitev v državnem zboru. Gre za še vedno nesodoben ostanek iz nekdanje SFR Jugoslavije, ko so bili sodniki izvoljeni v tedanji republiški skupščini. Potrebne so ustavne spremembe z ukinitvijo trajnega mandata sodnikov in uvedba poskusnega mandata sodnikov.

Sodniki pod plaščem neodvisnosti sodstva pogosto prikrivajo svoje lastne napake in zanje ne odgovarjajo. Vzpostaviti je treba sistem popolne neodvisnosti sodnikov za sprejete odločitve in sistem, v katerem bodo sodniki znotraj sodne veje oblasti v popolnosti odgovorni tudi za vsa druga ravnanja, kot so pravočasno, učinkovito in strokovno delo. Na novo je potrebno opredeliti sodniško imuniteto.

Problem tranzicije, ki še vedno ni zaključena, je tudi v tem, da ostaja nezakonito, nepošteno in špekulativno pridobljeno premoženje, ki izhaja predvsem iz bančno kapitalskih povezav, še vedno v rokah posameznikov. Pravičnost v družbi ne bo vzpostavljena, dokler tako premoženje ne bo na zakonit način odvzeto oziroma dokler takšna ravnanja ne bodo ustrezno sankcionirana.

Na vrh

 


Stabilen politicen sistem za gospodarsko rast in več odgovornosti

1. Na različne načine, še posebej odločno pa ob demonstracijah v minulih mesecih, so bile javno izražene zahteve za zmanjšanje moči političnih elit, za odločilen vpliv volivcev na izvolitev poslancev, za bistveno več osebne odgovornosti izvoljenih funkcionarjev, za možnost odpoklica izvoljenih funkcionarjev ter za več neposredne povezanosti izvoljenih funkcionarjev z volivci.

2. Mednarodne raziskave (Eurobarometer 2013) kažejo, da je zaupanje volivcev, da lahko z volitvami vplivajo na politične procese na najnižji točki izmed držav članic Evropske unije. To dejstvo odseva tudi v udeležbi na volitvah.

3. Podjetniki za bolj uspešen razvoj in hitrejšo gospodarsko rast upravičeno zahtevajo stabilnejše politično okolje. Nestabilne vlade in povolilne koalicije, ki so plod nenehnih političnih kupčij in izsiljevanj manjših partnerjev, negativno vplivajo na gospodarsko uspešnost, razvoj in torej na blaginjo svojih prebivalcev. Z virantovanjem dosežena menjava uspešne vlade po samo letu dni njenega dela ter napoved bistvenih sprememb gospodarske politike, vključno z dvigi davkov, odbija potencialne tuje gospodarske partnerje in investitorje.

4. SDS ugotavlja, da so vse navedene zahteve po večji stabilnosti in več demokratičnosti ter odgovornosti povsem enake zahtevam SDS, ki jih je SDS postavila že pred skoraj dvema desetletjema ter nanje tudi ustrezno odgovorila s predlogom za uvedbo dvokrožnega večinskega volilnega sistema in nanj vezano možnostjo za uvedbo odpoklica poslanca. Dvokrožni večinski volilni sistem zahteva oblikovanje predvolilnih koalicij. Z vidika volivca je zato preglednejši in bolj pošten. Zato morajo biti programi in sestava bodočih vlad znani vnaprej, povolilno trgovanje političnih strank s koalicijami in programi pa ni možno. Poslanci so namreč izvoljeni kot povsem suverene osebnosti, saj oni prejmejo mandat in ne več politične stranke, kot je to v proporcionalnem volilnem sistemu. Zato je bistveno močnejša povezava med izvoljenim kandidatom in volivci, s tem pa se okrepi tudi odgovornost izvoljenih poslancev do volivcev, ki so jih izvolili. Dvokrožni večinski volilni sistem omogoča tudi dejansko uvedbo odpoklica poslanca. Ker so program in sestava bodočih vlad znani še pred volitvami, lahko volivec dejansko odloča o vladi. Zato je tudi politično okolje stabilnejše skozi celoten mandat, kar pozitivno vpliva na gospodarsko rast in s tem na blaginjo ljudi.

5. SDS opozarja, da so vse v 1. in 2. točki te resolucije naštete zahteve že bile demokratično potrjene z visoko stopnjo legitimnosti v okviru Akcije za neposredne in poštene volitve leta 1996, ko je SDS kot prva zbrala po več kot 40.000 podpisov za zahtevo za referendum o dvokrožnem večinskem volilnem sistemu in za uvedbo instituta odpoklica poslanca. Kljub temu, da je tudi Ustavno sodišče potrdilo veljavnost referendumske odločitve ljudstva za dvokrožni večinski volilni sistem, je večina poslancev v Državnem zboru z vpisom proporcionalnega volilnega sistema v ustavo preprečila uveljavitev te odločitve. To ostaja trajen madež na slovenski demokratični ustavni ureditvi. Zato bi sprememba volilnega sistema in uvedba odpoklica poslanca zahtevala spremembo Ustave Republike Slovenije in torej soglasje najmanj dveh tretjin vseh poslank in poslancev v Državnem zboru.

6. SDS ostaja zvesta svojim vrednotam. Za SDS ostaja uvedba dvokrožnega večinskega volilnega sistema dolgoročni cilj. Do popolne uresničitve tega cilja bo SDS podprla izključno tiste spremembe volilnega sistema, ki dejansko povečujejo stabilnost političnega sistema in s tem gospodarskega okolja (na primer: bistven dvig volilnega praga), ter resnično povečujejo vpliv volivcev in tako krepijo povezavo med volivci ter poslanci in s tem odgovornost izvoljenih funkcionarjev.

Na vrh

 


Za moralno prenovo politike in družbe

Slovenska družba se po dvajsetih letih ponovno nahaja na prelomni točki. Ključno vprašanje tega trenutka je, ali bomo znali obdržati našo ekonomsko suverenost in ali bomo vztrajali na poti, ki smo si jo začrtali v obdobju osamosvajanja. Prav tako se bomo morali odločiti, ali bomo našo družbo gradili na morali, etiki in demokratičnih vrednotah, ali pa nas bo prežel nihilizem in celo tleči anarhizem t. i. "slovenskih vseljudskih vstaj", ki svojo energijo napajajo tudi iz nekaterih političnih ozadij in monopolov, delujočih še iz naše polpretekle totalitarne zgodovine.

Pot, ki jo zarisuje razkroj moralnih vrednot in koncepta etičnosti, nas je posredno tudi pripeljala v današnji položaj. Osnovna ločnica med tem, kaj je pravično in kaj krivično, v sodobni slovenski družbi postaja vse bolj nejasna in zabrisana. Ravno tako postajajo vse bolj zabrisane meje med tem, katera ravnanja in dejanja so pravilna in katera napačna. Beseda poštenost postaja vse bolj izvotljena in sama sebi namen.

Žal se soočamo z realnostjo, ko večjo hvalo in veljavo zasluži »poštena« baraba, pošteni posameznik pa si pridobi naziv "naivni" ali celo »neumni« poštenjak. Ko so na spletnem portalu javno objavili davčne neplačnike, so bili obravnavani skorajda kot narodni heroji, ker so uspeli opetnajstiti državo. Obenem pa do obsodbe največjih tihotapcev mamil na Balkanu ne pride zaradi domnevnih kršitev njihovih pravic v postopku! Neplačevanje socialnih prispevkov za delavce, ki jih oškodujejo za zdravstvene in pokojninske pravice, ostaja brez konkretnih sankcij. Nihče ne odgovarja zaradi različnih borznih špekulacij, ki oškodujejo in ogoljufajo množico ljudi. Nobenih konkretnih sankcij ni mogoče zaznati v zvezi z davčnimi goljufijami in goljufi, ki izčrpavajo državni proračun in katerih namen je pranje davkoplačevalskega denarja in njegovo kopičenje v davčnih oazah.

Pod preprogo se želi pomesti kleintelistično odobravanje spornih kreditov po nižjih obrestnih merah brez zavarovanj. Posamezniki, ki so takšne kredite podpisovali, so še vedno na svojih položajih. Stečajnih upraviteljev, ki sodelujejo v spregi s stečajnimi sodniki, nihče ne sme ocenjevati in obsojati. Čeprav gre za očiten konflikt interesov, se, vsaj v primeru sodnikov, dokaj hitro zažene vik in krik, da se izvaja pritisk na sodno vejo oblasti.

Dejstvo je, da se prepogosto zamiži ob nemoralnih dejanjih, pravice storilcev so pogosto bolj zaščitene in več vredne kot pravice žrtev nezakonitih ravnanj in dejanj. In tako laž postaja pomembnejša od resnice. Krivica pa je že bolj pogost pojav kot pravica.

Odgovornost za stanje v družbi, ko se moralnemu in etičnemu ravnanju, spoštovanju dostojanstva človeka in njegove integritete bolj kot ne posmehuje, ali pa se vzpostavlja dvojna merila za ista ravnanja (primeri plagiatorstva, primeri enormnih oškodovanj premoženja, ki so zgolj "velike svinjarije" ipd.), morajo prevzeti vsi, ki k takšnemu stanju prispevajo. Tako javnomnenjski voditelji, osebe na visokih položajih, mediji in nenazadnje tudi politiki. Vsi, ki ob tovrstnih dejanjih ter dejanjih korupcije in klienelizma ostajajo ravnodušni in ki o uspehih »negativnih junakov« poročajo ali govorijo kot o vzoru prave drže v težkih časih, bi se morali zavedati, da s takšnimi izjavami in zgledom prispevajo k spodbujanju neetičnega in nemoralnega ravnanja. Takšno ravnanje in odzivanje tlakuje pot novim finančnim in gospodarskim krizam, ki se hranijo in izvirajo prav v nemoralnih, neetičnih ravnanjih oziroma ravnanjih posameznikov na robu črke zakona. Zavedati se moramo, da je današnje družbeno stanje posledica razkroja moralnih vrednot, do katerega je prišlo, ker nismo naredili dovolj, da bi to preprečili. Sistem pa neovirano deluje naprej, brez sankcij za kršitelje in brez obsodbe takšnih ravnanj.

Nahajamo se tudi na točki, ko je treba koncept politike, ki jo posamezniki razumejo kot stremljenje k uresničitvi predvsem zasebnih interesov, odločno zavrniti. Poslanstvo politike je prizadevanje za izpolnitev interesov celotne skupnosti. Slovenska družba potrebuje moralno prenovo, moralno prenovo pa potrebuje tudi slovenska politika. Potrebujemo več morale in etične drže v politiki.

Da bi dosegli ta cilj, Slovenija nujno potrebuje reformo političnega sistema, reformo pravosodnega sistema, sanacijo bančnega sistema in transparentno upravljanje z državnim premoženjem na enem mestu.

Poudarjamo, da smo v stranki zavezani vrednotam, kot so domoljubje, poštenost, pravičnost in solidarnost, zato menimo, da je treba še posebej pronicljivo obravnavati vsakršna nemoralna in neetična ravnanja, tudi in najprej v lastnih vrstah.

Zavezujemo se, da bomo krepili zavedanje o pomenu slovenske pomladi. V javnem prostoru bomo poudarjali enaka merila za enaka ravnanja. Zavzemali se bomo za negovanje časti in spodbujali tiste vrednote, ki nas vodijo v družbo z visokimi moralnimi in etičnimi merili.

Na vrh

 


Kohezijska politika EU pomaga pri premagovanju krize in spodbujanju rasti

V času prve in druge Janševe vlade je Sloveniji uspelo izpogajati pomembna sredstva iz evropskih skladov. Učinek evropskih sredstev na razvoj bi lahko bil še večji, če bi imeli normalno delujoče domače poslovno/zakonodajno okolje in če bi ta sredstva porabljali bolj učinkovito, z manj administrativnimi ovirami in z manj razdrobljenimi vsebinami in projekti.

Glede na to, da se Sloveniji vsaj še v naslednjih nekaj letih ne obeta vidnejša gospodarska rast, je potrebno previdno ravnanje z razpoložljivimi EU sredstvi, pa tudi vsemi ostalimi razvojnimi sredstvi:

Slovenija ima potenciale predvsem na področju konkurenčnosti gospodarstva in spodbujanja podjetnosti, kjer je treba spodbujati zdrava jedra in inovativno start up podjetništvo, rast in razvoj malih in srednjih podjetij ter krepiti razvoj izdelkov z visoko dodano vrednostjo.

Še aktivneje bo treba spodbujati izvoz in ustvarjati pogoje za uspešen vstop podjetij na tuje trge ter krepiti prepoznavnost Slovenije kot priložnostne lokacije za tuje naložbe.

Sicer pa so v izhodiščih za pripravo Strategije razvoja Slovenije 2014-2020 kot razvojni potencial Slovenije opredeljeni tudi človeški viri, geostrateška lega in naravni viri. Glede človeških virov bo treba sredstva usmeriti zlasti v zaposlovanje mladih.

V prihodnji finančni perspektivi evropske kohezijske politike 2014-2020 se bo sofinanciralo tiste projekte, ki bodo na nacionalni ravni spoznani kot prednostni in bodo imeli visoko dodano vrednost. Sredstva bo treba usmeriti na tista področja, ki imajo največji vpliv na razvoj in ustvarjanje delovnih mest.

V programske dokumente je treba uvrstiti projekte, ki bodo izvedljivi. Ne smemo si dovoliti, da bi dokumenti postali spisek želja. Občine se morajo povezovati in oblikovati večje regijske projekte, saj se v prihodnje načeloma ne bo več sofinanciralo zelo razdrobljenih projektov.

Da bi izboljšali črpanje evropskih sredstev, so potrebne naslednje spremembe:

Na vrh

 


Majniška deklaracija 2013

Izhajajoč iz

Upoštevaje

vabimo

politične stranke, gibanja, druge civilno-družbene organizacije in vse ljudi dobre volje, da – tako kot v času osamosvajanja - strnemo svoje vrste za bolj učinkovito premagovanje krize in tranzicijskih stranpoti, za povrnitev blaginje državljank in državljanov, za utrjevanje krhke demokracije, uresničevanje razvojnih perspektiv Slovenije ter za povrnitev njenega ugleda v Evropski uniji in svetu.

Ob tem izjavljamo in sporočamo

 

Na vrh

 


Nič o Sloveniji brez mladih

Trinajstega marca 1990 je SDM kot prva politična organizacija v Sloveniji zahtevala razpis referenduma za samostojno Slovenijo. V odločilnem trenutku naše zgodovine se je podmladek SDS hitro in pravilno odzval. Danes, 23 let kasneje ugotavljamo, da potrebuje Slovenija ponovno večji angažma mladih v slovenski politiki.

Kriza je namreč mlade, ki so socialno najbolj ranljivi, močno prizadela. Čeprav se mladi danes soočajo s številnimi težavami, smo prepričani, da jih je potrebno razumeti kot izzive in priložnosti, da napredujejo in ustvarijo okolje, ki bo mladim nudilo boljše pogoje za vsestranski razvoj.

Prvi pogoj je zagotovo odprava visoke brezposelnosti med mladimi, tudi med visoko izobraženimi. Če se bo to zgodilo, bo to resnično postala izgubljena generacija. Zato je upravičena zahteva mladih za ustrezne spremembe na trgu dela, prav tako pa boljše šole, ki naj posredujejo znanja in sposobnosti, ki jih zahteva trg dela.

Upravičena je tudi zahteva po celoviti štipendijski politiki. Dijakom se morajo povrniti štipendije in uvesti nove štipendije za deficitarne poklice. Štipendije so pomembne tudi za socialni razvoj in osamosvajanje mladih.

Mladi pričakujejo vzdržen družbeni razvoj. Nekritično zadolževanje pomeni prenašanje bremen razvoja na mlajšo generacijo. Zato so mladi življenjsko zainteresirani za zmanjševanje javnega dolga in za uravnoteženo fiskalno politiko.

Mladi so zainteresirani za zaščito družine in za aktivno demografsko politiko. Želijo si boljše pogoje za socialno osamosvajanje. V Sloveniji smo v samem vrhu EU po deležu mladih, ki živijo pri starših. Kar 67,9% mladih v starosti med 18 in 34 let živi doma pri starših, ker nimajo ustreznih pogojev za samostojno življenje, za ustvarjanje družin, zaposlitev ipd.

Slovensko demokratsko stranko skrbi dejstvo, da je med mlado generacijo premalo razvito domoljubje, zavest o pripadnosti svoji državi in narodu. Domoljubje je osrednja vrednota, ki osmišlja naše politično delo. Prepričani smo, da je le tisti, ki ljubi svoj narod, sposoben spoštovati tudi druge. Samo človek, ki pozna in ceni zgodovino svojega naroda, lahko z optimizmom gradi svojo prihodnost. Zavedanje svojih korenin nas utrjuje, krepi samozavest in daje voljo do dela.

Zato je urpavičen poziv Slovenske demokratkse mladine k večjemu političnemu udejstvovanju mlade generacije, ki mora jasno posraviti svoje zahteve in za svoje delo sprejeti tudi odgovornost. Tako kot je SDM to storila pred 23 leti, je potrebno tudi danes biti pogumen pri sprejemanju odločitev. Če so še nedavno govorili »nič o mladih brez mladih«, bo poslej treba reči »nič o Sloveniji, brez mladih.« Prihodnost pripada mladim!

Na vrh

 

 
PREDLAGAJ POSLANSKO VPRAŠANJE
Ste opazili problem, ki bi se mu vlada morala posvetiti?

Preverite, vprašajte, predlagajte.