Zaradi pomanjkanja osebnih zdravnikov ogrožena varna in kakovostna oskrba državljanov

Poslanec SDS Tomaž Lisec je na Vlado RS naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z izbiro osebnih zdravnikov in zobozdravnikov.

Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.

Spoštovani!

Pravico do izbire osebnega zdravnika imajo vse zavarovane osebe. Pri tem si zavarovane osebe lahko izberejo osebnega zdravnika splošne medicine, osebnega zobozdravnika, ženske pa tudi osebnega ginekologa. Osebnega zdravnika si zavarovana oseba izbere po svoji lastni presoji med zdravniki v zdravstvenem domu ali med zasebnimi zdravniki, ki opravljajo osnovno zdravstveno dejavnost na podlagi pogodbe z ZZZS. Izbiro opravi tako, da pri zdravniku izpolni ustrezno listino. Zobozdravnik, ki ima sklenjeno pogodbo z ZZZS in izpolnjuje pogoje za izbranega zobozdravnika, je dolžan sprejeti vse zavarovane osebe, ki si ga izberejo. Odkloni jih lahko, ko za 10 % preseže povprečno število opredeljenih oseb na zobozdravnika v svoji dejavnosti na območju območne enote ZZZS, kjer ima sedež dejavnosti. Osebnega zdravnika si lahko zavarovana oseba praviloma izbere v kraju njenega stalnega ali začasnega prebivališča. V primeru, če si zavarovana oseba izbere osebnega zdravnika v kraju izven stalnega ali začasnega prebivališča, nima pravice do povračila potnih stroškov za potovanje do osebnega zdravnika.

Po meni znanih podatkih iz konca leta 2017 je v Sloveniji v osnovnem zdravstvu le 805 splošnih in družinskih zdravnikov ter 296 pediatrov. Že pred leti so izračunali, da ima zdravnik za vsakega pacienta povprečno zgolj sedem minut časa. Da bi lahko delali bolj kakovostno, bi morali imeti več časa, torej manj pacientov. Leta 2013 je ministrstvo za zdravje sprejelo zavezo, da bo do leta 2018 v javni mreži 1281 družinskih zdravnikov in 408 pediatrov. Družinskih zdravnikov je kar 37 odstotkov manj, kot bi jih glede na potrebe prebivalcev potrebovali, pediatrov je za 27 odstotkov manj. Po novih normativih za bolj kakovostno delo, sprejetih spomladi 2017, ima vsak zdravnik lahko vpisanih povprečno 1200 pacientov, in ne več 2500. Ker ima večina že vpisnih preveč pacientov, nove odklanjajo. Pacienti, ki še nimajo svojega osebnega zdravnika, zato ponekod nimajo kam. Poiskati ga je treba kje drugje, zdravstvena blagajna pa naj bi povrnila stroške prevozov do njega.

Predsedniki sedmih strokovnih zdravniških organizacij in profesorji so decembra 2017 Vlado RS pisno pozvali, naj takoj sprejme ukrepe, ki bodo zagotovili varno in kakovostno zdravstveno oskrbo vsem prebivalcem Slovenije. Administrativna prisila, da so zdravniki vse bolj obremenjeni in morajo delati tudi na več delovnih mestih hkrati, za paciente ni ustrezna, opozarjajo. Ni rešitev v dodatnem plačilu zdravnikov. Vlada mora takoj zagotoviti sredstva in zaposliti dodatne zdravnike povsod po Sloveniji.

Tudi zdravstvena blagajna (ZZZS) opozarja, da je nujno treba zaposliti več zdravnikov v osnovnem zdravstvu, za kar bi leta 2018 potrebovali dodatnih 16 milijonov evrov, ki jih ZZZS nima. Pričakuje jih iz državnega proračuna.

Zanima me:

1. Katere ukrepe je Vlada RS sprejela v letih 2015, 2016 in 2017, da bi prišlo do hitrejšega in lažjega zaposlovanja novih zdravnikov?
2. Koliko od teh novih zaposlitev je bilo na primarni ravni (število in odstotki)?
3. Koliko ljudi v Republiki Sloveniji nima izbranega svojega osebnega zdravnika splošne medicine, osebnega zobozdravnika in osebnega ginekologa (število in odstotki)?
4. Koliko ljudi v občinah Radeče, Sevnica, Krško, Brežice, Kostanjevica na Krki, Bistrica ob Sotli  nima izbranega svojega osebnega zdravnika splošne medicine, osebnega zobozdravnika in osebnega ginekologa (število in odstotki)?

Odgovor vlade.