Zakaj želi vlada Mira Cerarja kot neobvezni izbirni predmet v osnovnih šolah ukiniti drugi tuji jezik?

Poslanec SDS Tomaž Lisec je na Vlado RS naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi s položajem drugega tujega jezika v osnovnih šolah.

Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.

Spoštovani!

Name se je obrnila učiteljica nemškega jezika, ki je zaradi nedavnega predloga o spremembi položaja drugega tujega jezika v osnovni šoli zaskrbljena in razočarana.

Kot piše v pismu, namerava Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pouk drugega tujega jezika NIP ukiniti. Ta predlog spremembe je državna sekretarka dr. Andreja Barle Lakota predstavila članom delovne skupine za drugi tuji jezik na sestanku MIZŠ v torek, 14. 3. 2017, o katerem pa so učitelji drugega tujega jezika izvedeli iz objav na družbenem omrežju.

Omenjena učiteljica nemščine drugi tuji jezik kot NIP poučuje v 4., 5. in 6. razredu. Rezultati znanja učencev so nad pričakovanimi, njihova motivacija za učenje je zelo visoka, prav tako je mnenje staršev do predmeta pozitivno.

Učitelji, ki izvajajo drugi tuji jezik NIP, so MIZŠ opozarjali na neustrezne pogoje predmeta (previsok normativ, 28 učencev in kombinirane skupine, t. j. v eni skupini združeni učenci treh različnih starosti in treh različnih ravni znanja). Zato so predlagali, da bi bil v kombiniranih skupinah normativ nižji, oziroma da bi pouk potekal v homogenih skupinah glede na starost in stopnjo znanja.

Z novim predlogom zakona pa učitelji drugega tujega jezika NIP, ki so se »borili« za izboljšanje pogojev, sedaj lahko samo nemočno opazujejo, kako se bodo pogoji in normativi pri ostalih predmetih NIP (tehnika, šport, računalništvo, umetnost) izboljšali in se bodo izvajali še naprej, medtem ko se bo drugi tuji jezik NIP ukinil.

Predlog pristojnega ministrstva glede ukinitvi drugega tujega jezika NIP je po mnenju učiteljev nedopusten, zato vas sprašujem, kako komentirate namero ministrstva, da ukini drugi tuj jezik nemščino kot NIP? Glede na to, da so rezultati znanja učencev nad pričakovanimi, njihova motivacija za učenje je zelo visoka prav tako je mnenje staršev do predmeta pozitivno, zakaj želi ministrstvo ta predmet ukiniti?

Na letaku iz leta 2016 piše »Tuji jeziki odpirajo vrata v Evropo. Naučimo se dveh že v osnovni šoli«. Na letaku so zapisane besede ministrice dr. Maje Makovec Brenčič: »Znanje tujih jezikov je bilo od nekdaj cenjeno, dandanes pa je postalo malodane samoumevno …« Ali je morda ministrica pozabila na svoje besede o pomenu znanja tujih jezikov? Ali je zadovoljstvo staršev nad pridobljenim jezikovnim znanjem otrok nepomembno? Kdo bo imel koristi od tega, da se ukini tovrstno izobraževanje naših osnovnošolcev?

Jezikovna znanja učencev (od 4. do 6. razreda) so v treh letih učenja v obliki drugega tujega jezika NIP nad pričakovanimi. Ne nazadnje pa tudi učitelji po triletnem poučevanju drugega tujega jezika NIP lahko sedaj iz prakse potrdijo, da je zgodnje učenje tujega jezika (od 4. razreda dalje) pomembno, ker se učenci učijo hitro, brez stresa, skozi igro in na zabaven način.

Učitelji se ob takih predlogih ministrstva sprašujejo, ali sta bila ves ta triletni trud in delo (od septembra 2014 do leta 2017) zaman? Vse izrečeno, zapisano, naučeno znanje, vse zaman? Sledi ukinitev?

Predlog ministrstva naj bi bil, da se drugi tuji jezik namesto v obliki NIP ponudi na osnovni šoli kot interesna dejavnost (kot krožek). Verjetno nihče izmed učencev, učiteljev, staršev, politikov in državljanov Republike Slovenije, ki cenijo znanje tujega jezika, ne verjame, da lahko interesna dejavnost  enakovredno nadomesti učni predmet drugi tuji jezik NIP. Pa vendar naj bi bilo to zapisano v novem Zakonu o osnovni šoli.  

Kot še piše učiteljica, bodo s tem predlogom o ukinitvi drugega tujega jezika NIP najbolj prikrajšani učenci bodočih generacij in tudi starši pa nazadnje tudi učitelji. Z ukinitvijo predmeta drugi tuji jezik NIP se bomo namesto rahle »korekcije« pogojev za delo znotraj te učne oblike oddaljili od uresničevanja evropske formule M + 2 (materni jezik in dva tuja jezika) za »svetlobno število let«.

Na omenjenem sestanku je bil kot »možen predlog« uvedba drugega tujega jezika kot obveznega predmeta od 7. do 9. razreda. V kar pa glede na mačehovski odnos do predmeta tuji jezik NIP in dikcijo »možen predlog« v uresničitev le tega učitelji ne verjamejo več. Menijo, da se tudi o tem predlogu na ministrstvu pogovarjajo in delujejo »s figo v žepu«. Kot je zapisano v zaključku pisma, je odgovornim na ministrstvu potrebno zastaviti vprašanje in jih poklicati k razumnemu ravnanju in sprejemanju sprememb.

Odgovor vlade.