Zakaj so dijaki, vseljeni v dijaški dom po 1. 9., prikrajšani za letni dodatek za bivanje?

Poslanec SDS Tomaž Lisec je na ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anjo Kopač Mrak naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z dodatki pri štipendijah.

Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.

Spoštovana,

v zadnjem času je bilo kar nekaj medijskih člankov, kjer ljudje na lastnih primerih ugotavljajo, da zadeve na področju štipendiranja še daleč niso idealne. A zadeva verjetno ni povezana z Zakonom o štipendiranju, ampak s podzakonskimi akti. Nedorečenosti jezijo ljudi, ki se sprašujejo, kdo je kriv za »napake« ter ali gre za nepoznavanje prakse ali celo namerno slabo delovanje pristojnih.

V moji poslanski pisarni se je zglasila gospa, ki se sprašuje, kateri zakon in podzakonski akt določata, da se dodatek za bivanje izven kraja šolanja za dijake prizna samo tistim, ki so prijavljeni v dijaških domovih z dnem, 1. 9., ne pa tudi tistim, ki se vselijo po tem datumu? Razlaga CSD in ministrstva je, da naj bi bila to medletna sprememba, zaradi katere jim dodatek za prebivanje izven kraja šolanja ne pripada za celo leto, če niso začasno prijavljeni točno na dan 1. 9.. Dejstvo je, da je nemogoče, da bi imeli vsi dijaki do 1. 9. urejeno bivanje v dijaških domovih. A zaradi tega so dijaki prikrajšani za letni dodatek za bivanje izven kraja šolanja.

Navajam konkretni primer:

Dne, 31. 8. 2015, je dijakinja vložila Vlogo za uveljavljanje državne štipendije za polnoletne dijake in študente ter v vlogi navedla, da se bo izobraževala zunaj kraja svojega prebivališča, in sicer v Dijaškem domu Celju, Ljubljanska cesta 21, 3000 Celje. Naslovni organ je dne, 20. 10. 2015, izdal odločbo št. 1231-2308/2015/1, s katero ji je bila priznana pravica do državne štipendije za študijsko leto 2015/16 z dnem, 1. 9. 2015, vendar dodatka za izobraževanje zunaj kraja stalnega prebivališča ni upošteval oz. dodelil, očitno se s tem tudi ni ukvarjal, saj niti v enem stavku v celotni odločbi ni zaslediti, da bi odločal tudi o dodatku za bivanje. Na omenjeno odločbo se je pritožila, in sicer iz dveh razlogov: nepravilen izračun števila družinskih članov in neupoštevanje dodatka za bivanje.

Dne, 19. 11. 2015, je Center za socialno delo Sevnica izdal novo odločbo št. 1231-2308/2015-P/1, s katero je ugotovil pravilno razmerje članov pri ugotavljanju materialnega položaja, ni pa ugodil pritožbi v delu, ki se nanaša na bivanje zunaj kraja stalnega prebivališča, iz razloga, ker »ima vlagateljica na naslovu Ljubljanska cesta 21, Celje začasno prebivališče urejeno šele od 14. 9. 2015 dalje in ne od 1. 9. 2015, se dodatka za bivanje ne dodeli.«

V šolskem letu 2015/2016 so na I. gimnaziji v Celju dijaki, ki so bili odsotni zaradi maturantskega izleta, pričeli pouk dne, 3. 9. 2015, v Dijaški dom Celje, Ljubljanska c. 21, pa se je dijakinja dejansko vselila 6. 9. 2015.

Četudi prijava začasnega prebivališča ni bila pravočasna, dijakinja dovoljuje, da se jo kaznuje za prekršek po Zakonu o prijavi prebivališča, glede na to, da je bilo od dejanske vselitve, pa do prijave začasnega prebivališča, razlike 9 dni, ne more pa to biti razlog, da za celo šolsko leto ni upravičena do dodatka za prebivanje v skladu s 17. in 18. členom Zakona o štipendiranju (Ur. list RS, št. 56/2013) – v nobenem od teh členov namreč ni določeno, da mora biti začasno prebivališče urejeno točno z dnem 1. 9., pač pa zgolj določilo, da je do dodatka za bivanje upravičen štipendist, ki ima prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, če je kraj stalnega prebivališča oddaljen od kraja izobraževanja več kot 25 km, če strošek najema znaša najmanj 65 EUR mesečno in štipendist ni lastnik ali solastnik nepremičnine.

Nadalje Zakon o prijavi prebivališča (Ur. list RS, št. 59/2006 – uradno prečiščeno besedilo), v nadaljevanju ZPPreb-UPB1, v III. poglavju, ki se nanaša na prijavo in odjavo začasnega prebivališča, pri nobenem od členov tega poglavja ne predvideva možnosti »vnaprejšnje prijave začasnega prebivališča«, kar vi zahtevate v konkretnem primeru.

Dijakinja dopušča možnost, da zaradi nepravočasne prijave ne dobi dodatka za prebivanje za mesec september, vendar se ne strinja s tem, da ji dodatek zaradi tega, ker je začasno prebivanje prijavila šele z dnem, 14. 9. 2015, ne pripada za celo šolsko leto. V konkretnem primeru nikakor ne gre za medletne spremembe, ki bi lahko vplivale na štipendijsko razmerje (prekinitev ali konec izobraževanja, sprememba področja ali vrste izobraževanja, sklenitev pogodbe o zaposlitvi, število in status oseb, ki se upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti do štipendije, itd.), pač pa zgolj za spremembe, povezane z upravičenostjo do posameznega dodatka k štipendiji. Prijava začasnega prebivališča v kraju izobraževanja ni takšna sprememba oziroma okoliščina, ki bi vplivala na status posameznika in ki bi kakorkoli vplivala na obstoj štipendijskega razmerja, saj je dodatek za bivanje le dodatek k državni štipendiji in vpliva zgolj na njeno višino, ne pa v smislu tega, ali je nekdo do štipendije upravičen ali ne. Tako tudi ni mogoče tolmačiti Zštip-1 na način, da je medletna sprememba tudi prijava začasnega prebivališča v kraju izobraževanja, saj za to ni pravne podlage v zakonodaji. Dodatek za bivanje v skladu s 17. členom Zštip-1 pripada štipendistu, ki se izobražuje zunaj kraja stalnega prebivališča in ki v kraju izobraževanja tudi dejansko biva in to je bilo v njenem primeru nedvoumno dokazano. Sama nepravočasna prijava začasnega prebivališča pomeni zgolj prekršek po ZPPreb, ne pa tudi ugotovitve neizpolnjevanja pogojev za državno štipendijo oz. priznanje spornega dodatka v danem primeru.

6. odstavek 18. člena Zštip-1 določa, da štipendist, ki ne izpolnjuje več pogojev za dodatek za bivanje, s prvim dnem naslednjega meseca od nastanka spremembe ni več upravičen do dodatka za bivanje za tekoče šolsko ali študijsko leto, se pravi, da dejansko pristojni organ v tem primeru upošteva »medletne spremembe«, ni pa mogoče uveljavljati dodatka za prebivanje, če ne prijaviš začasnega prebivališča točno na dan, 1. 9.? Zadeva je nerazumljiva in skrajno absurdna.

V pozivu na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pod rubriko Informacije za uveljavljanje državne štipendije, 11. 12. 2015, je bilo in še vedno je objavljeno, da je potrebno prijavo začasnega bivališča urediti pred oddajo vloge za štipendijo, vendar je bilo to v njenem primeru absolutno nemogoče, saj sem se v Dijaški dom Celje vselila šele z dnem, 6. 9. 2015, vlogo za dodelitev štipendije pa je oddala 31. 8. 2015 in če bi ji na kakršenkoli način uspelo, da prijavi začasno prebivališče z dnem, 1. 9. 2015, bi bilo le-to opravljeno nezakonito in ne bi mogla odgovarjati za pravne posledice, ki bi lahko nastale v konkretnem primeru v času od prijave do dejanske vselitve; tudi zakonska določila, ki se nanašajo na prijavo prebivališča, ne predvidevajo, da lahko nekdo začasno ali stalno prebivališče prijavi prej, preden dejansko začne nekje stalno ali začasno stanovati, celo več, tudi s tehničnega vidika je ta možnost nemogoča. Če bi vlogo za uveljavljanje državne štipendije oddala po datumu prijave začasnega prebivališča, bi bila prikrajšana za enomesečno štipendijo, saj se državna štipendija dodeli od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge.

Prav tako je v omenjenem spletnem naslovu dano pojasnilo, da je »dodatek za bivanje namreč zgolj dodatek k štipendiji, vpliva le na njeno višino in se ne more uveljavljati samostojno oziroma naknadno – med šolskim/študijskim letom. Zato tudi ne predstavlja spremembe, ki bi lahko vplivala na štipendijsko razmerje, zaradi česar bi smel štipenditor ponovno odločati o že dodeljeni pravici (4. odstavek 47. člena ZŠtip). Zato mora biti začasno bivanje urejeno pravočasno: za Zoisove štipendiste najkasneje z začetkom šolskega/študijskega leta, za državne štipendiste najkasneje do prvega dne naslednjega meseca po oddaji vloge«.

V citiranem delu se pristojno ministrstvo sklicuje na člen zakona, ki ne velja več, omenjeni člen je tudi vsebovan v sodbah Višjega delovnega in socialnega sodišča, Oddelka za socialne spore, ki je zavzelo stališče, da gre v vseh primerih iz tega člena za odločitev o tem, da »štipendija bodisi preneha bodisi se ponovno izplačuje še eno šolsko leto, skratka za primere, ko je potrebno preveriti, ali bo štipendist še prejemal štipendijo ali ne (v celoti). Prijava začasnega prebivališča v kraju izobraževanja ni takšna sprememba oziroma okoliščina, ki bi vplivala na status posameznika in ki bi kakorkoli vplivala na obstoj štipendijskega razmerja« (VDDS sodba Psp 376/2014, z dne, 20. 11. 2014, evidenčna številka: VDS0013056). Tudi v ostalih sodbah, ki jih je obravnavalo Višje delovno in socialno sodišče in so se nanašale na dodelitev dodatka za bivanje ter bile zavrnjene pritožbe in se potrdile izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje, je bilo zaznati popolnoma enako stališče do navedenega problema.

Ob vložitvi pritožbe na odločbo št. 1231-2308/2015/1 z dne 20.10.2015 je dijakinja priložila Potrdilo o bivanju v dijaškem domu, kjer je bilo potrjeno, da dijakinja v šolskem letu 2015/16 biva v dijaškem domu Srednja šola za gostinsko in turizem Celje, Ljubljanska c. 21, 3000 Celje, št. delovodnika 60350-B3-15/16 in to potrdilo naj bi bila dovolj verodostojna listina za ugoditev njeni zahtevi, saj je izdano življenjsko, se pravi, da potrjuje dejansko stanje, to je v primeru šolanja šolsko leto, ne pa datum 1. 9.!

Pritožbi je dijakinja priložila tudi potrdilo o začasnem prebivališču, ki ga je izdala Upravna enota Sevnica, vendar naj hkrati povem, da je Višje delovno in socialno sodišče v več zadevah (na primer opr. št. Psp 79/2014 z dne, 12. 6. 2014, Psp 131/2014 z dne, 21. 8. 2014, Psp 360/2014 z dne, 4. 9. 2014, itd.) poudarilo, da potrdilo o prijavi začasnega prebivališča pomeni le enega izmed dokazov za ugotovitev kraja bivanja, ne pa edinega.

Zanima me: 

• kateri zakon in podzakonski akt določata, da se dodatek za bivanje izven kraja šolanja za dijake prizna samo tistim, ki so prijavljeni v dijaških domovih z dnem, 1. 9., ne pa tudi tistim, ki se vselijo po tem datumu?
• Kakšen odgovor ministrstva se lahko pričakuje v konkretnem primeru?

Odgovor ministrice.