Zakaj je opuščen nadzor nad vplivom nenadnih sunkov hrupa na območjih z malo ali nič prometa?

Poslanka SDS Nada Brinovšek je na Vlado RS naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi z vplivom hrupa na zdravje ljudi.

Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.

Spoštovani!

V eni izmed televizijskih oddaj je Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen utemeljevala znižanje frekvence opazovanja hrupa v prometu kot zmanjšanje hrupa, kar naj bi bila uresničitev evropske direktive za zmanjšanje hrupa. S tem novim načinom merjenja hrupa naj bi merili hrup le še ob izredno prometnih površinah, torej le ob odmaknjenih glavnih prometnicah.

V oddaji sta sodelovali tudi dr. Jerneja Penca, strokovnjakinja za mednarodno okoljsko pravo, in dr. Sonja Jeram iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Kljub primerni strokovni usposobljenosti za vsebino razen voditeljice nihče ni poudaril, da se ljudje bolj ali manj navadijo na neprekinjeni isti hrup, ki je rezultat gostega prometa, kar je sicer še vedno škodljivo za zdravje ljudi. Redek, posamični hrup v tišini deluje šokantno, torej mnogo bolj vznemirljivo in zdravju škodljivo, a prav ta vpliv je z novim predlogom o zmanjšanju hrupa opuščen iz opazovanja škodljivih vplivov na ljudi zaradi hrupa

Zato me zanima:

1. Kakšno je stališče ministrstva za okolje in prostor glede meritev škodljivih vplivov hrupa na zdravje ljudi?
2. Zakaj je opuščen nadzor nad vplivom nenadnih sunkov hrupa na območjih z malo ali skoraj nič prometa, zlasti ponoči?
3. Ali po mnenju pristojnega ministrstva ta vrsta izpostavljenosti hrupu ni škodljiva oz. kakšno je stališče ministrstva za zdravje glede omenjene problematike?
4. Koliko je najvišja dovoljena stopnja hrupa, ki je še »neškodljiva« zdravju ljudi?

Odgovor vlade.