Za nekatere rejnike ministrstvo za delo sploh ne ve, kakšen družinski in socialni status imajo

Poslanka Nada Brinovšek je na ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anjo Kopač Mrak naslovila poslansko vprašanje v povezavi z rejništvom v Sloveniji.

Poslanko je zanimalo število registriranih rejnikov, njihov družinski in socialni status, starost rejnikov ter njihova izobrazba. Vprašanja so se dotikala tudi statističnih podatkov glede števila otrok, ki so nastanjeni pri rejnikih ter čas nastanitve in morebitne kritike rejnikov ter v tem primeru odziv ministrstva. Poslanka SDS je vprašala tudi, če ministrstvo vodi evidenco, iz katere je razviden nadaljnji razvoj in dogajanje z otroci, ko zapustijo rejniško družino.

Ministrstvo v svojem odgovoru navaja, da je po zadnjih podatkih število rejnikov in rejnic v Sloveniji 694, njihova povprečna starost je 53,37 let. Med njimi je največji delež poročenih – 69,7 %, sledijo jim rejniki, ki živijo v zunajzakonski skupnosti, na zadnjih mestih pa se pojavljajo samski, vdovci ter ločeni. V oči pa bode podatek, da ministrstvo za 1 % rejnikov sploh nima podatka o družinskem in prav tako ne socialnem statusu. Največji delež rejnikov, kar 40,8 %, je sicer zaposlenih, a se jim kaj hitro približuje delež brezposelnih, ki znaša kar 16,9 %. Na koncu lestvice pa se pojavljajo predvsem samozaposleni, gospodinje in drugi. Zanimivo je tudi dejstvo, da rejniško dejavnost opravljajo tudi 4 osebe, ki imajo status študenta.

Glede na navedene podatke ministrstva se, navezujoč na veliko število brezposelnih rejnikov v povezavi z mesečnimi rejninami lahko vprašamo, če dejstvo, da se nekdo odloči, da bo postal rejnik, spremljajo tudi razlogi kot so zagotavljanje finančnih sredstev za svojo lastno eksistenco, ne pa zagotavljanje dobrobiti otrok, ki že tako večinoma prihajajo iz neurejenih socialnih okolij. Mesečna rejnina za otroke starejše od 18 let namreč znaša 414,25 evrov, za mladoletne pa kar 529,09 evrov. V kolikor pa je otrok potreben posebne oskrbe pa se rejnina lahko zviša tudi za 25 % ali 50 %.

Podatki o izobrazbi ob tem na drugi strani kažejo, da je največji delež rejnikov s končano štiriletno srednjo šolo – 28,7 %, takoj za njimi jim sledijo rejniki s končano poklicno šolo. Kar 21,2 % delež pa predstavljajo rejniki s končano osnovno šolo. Manj izobražen kader običajno ni deležen velikih mesečnih prihodkov, zato se na tem mestu ponovno lahko vprašamo, če se v ozadju izvajanja rejniške dejavnosti poleg ljubezni do otrok ne skriva morebiti še kakšen dodaten razloga za opravljanje omenjene dejavnosti.

Povprečen čas otrok, nastanjenih pri rejniku znaša 6,89 let, razlogi, zakaj otrok zapusti rejniško družino, pa so vrnitev v matično družino, posvojitev, namestitve v zavode, le majhen delež pa predstavljajo zaposlitve in smrti otrok.

Na vprašanje, ali ministrstvo beleži kakršne koli pripombe otrok do rejnikov ter njihovo posredovanje v takih primerih, ministrstvo ni podalo konkretnega odgovora. Pravijo, da razvoj vsakega otroka individualno spremlja projektna skupina pristojnega centra za socialno delo. Če ta ugotovi ravnanje, ki ni v sladu z rejništvom, razveže rejniško pogodbo in odloči o namestitvi v drugo rejniško družino. Ministrstvo trdi, da se zelo redki posamezniki z vprašanji obrnejo tudi na njih, če pa že, so to zgolj vprašanja s  področja zakonodaje.

Celoten odgovor ministrstva prilagamo v priponki.