Vrhovno sodišče z odločbo glede uresničevanja volilne pravice ohranja diskriminacijo invalidov

Ko smo se državljanke in državljani lanskega decembra odpravili na referendum glede zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, je bilo od 3114 rednih volišč invalidom dostopnih 1482, kar predstavlja 47,59 odstotkov vseh volišč, teoretično to pomeni, da bi vsako drugo volišče moralo biti dostopno invalidom. Razmere na zadnjem referendumu so bile tudi v skladu s trenutno veljavnim zakonom, ki narekuje, da mora imeti od 88 okrajev po vsej državi vsaj en volišče, ki je dostopno invalidom. A v praksi žal ni tako. Mnogi invalidi pred in po volitvah ali referendumu opozarjajo na kršenje njihovih pravic. Če želijo invalidi oddati svoj glas na njim dostopnem volišču, ki pa ni volišče, ki bi jim sicer pripadalo glede na stalno prebivališče, morajo za to posebej zaprositi.

Ustavno sodišče je sicer že leta 2014 odločilo, da zakon o volitvah poslancev diskriminira invalide na vseh volitvah in referendumih ter naložilo, da morajo biti vsa volišča v državi dostopna invalidom in da ne zadošča, da je invalidom dostopno zgolj eno volišče v okraju. Vladna koalicija se je v začetku mandata sicer lotila sprememb volilne zakonodaje, kjer naj bi bilo poskrbljeno tudi za uresničitev odločbe ustavnega sodišča glede invalidov, a so vse predloge lani umaknili iz nadaljnje obravnave, ker se niso zmogli uskladiti. Glede na to, da se je vladajoča koalicija sprememb volilne zakonodaje pravzaprav lotili z enim samim namenom – to pa je uzakoniti neizvoljivost nekaterih pravnomočno obsojenih (kar je bilo povezano s položajem predsednika SDS Janeza Janše, ki je bil takrat politični zapornik), je razumljivo, da so se sprememb lotili na hitro, brez premisleka in nesistemsko. Po več  kritikah pravnikov, da se volilne zakonodaje ne spreminja čez noč in brez resnih razprav, pa so si tudi v vladajoči koaliciji v zvezi s tem očitno premislili, področje uresničevanja volilne pravice invalidov, pa še vedno ostaja neurejeno.

Toda, invalidi se niso odrekli iskanju pravice in zahtevam po udejanjanju odločbe Ustavnega sodišča. Dva invalida sta lani pred decembrskim referendumom na Upravno sodišče vložila tožbo, s katero sta zahtevala, da se njuni volišči naredita dostopni invalidom. Kršitve sta tudi posnela. Dokazala sta celo, da nek volilni odbor ni hotel odkleniti vrat pri dostopnem vhodu, pri čemer je invalidko pošiljal k drugemu vhodu in čez 10 stopnic. Ker jima Upravno sodišče ni ugodilo, sta se pritožila na Vrhovno sodišče. Slednje pa je pred dnevi odločilo, da vnaprejšnje sodno varstvo, torej pred samim referendumom ali volitvami, ni mogoče.

Epilog celotne zgodbe je pravzaprav ta, da je Ustavno sodišče pred več kot dvema letoma, ko je odločilo, da morajo biti vsa volišča fizično dostopna invalidom, odločilo tudi, da se pri volitvah za nazaj ne obravnava pritožb brez kršitev, Vrhovno sodišče pa je sedaj odločilo, da volivec, ki so mu kršene pravice, ne more vnaprej zahtevati dostopnega volišča.

Na paradoksalno situacijo je v pisnem poslanskem vprašanju opozorila tudi poslanka SDS Anja Bah Žibert in zapisala, da gre pri razsodbi Vrhovnega sodišča »vsekakor za pomenljivo in sporno odločitev, ki predstavlja precejšen odmik od zagotavljanja ustavne volilne pravice invalidom in samega sodnega varstva.« Vrhovno sodišče je ob tem povsem spremenilo svojo dosedanjo sodno prakso in navedlo, da volivec invalid, če so mu kršene pravice, sploh ne more vnaprej zahtevati dostopnega volišča, upravni spor sploh ni mogoč pri volitvah ne vnaprej in ne za nazaj, zaradi česar je tožba nedovoljena.

Prav tako je sodbo Vrhovnega sodišča komentiral pravnik in nekdanji član državne volilne komisije Jurij Toplak, ki je zapisal, da je Vrhovno sodišče s svojo odločitvijo invalidom odreklo možnost, da bi uveljavljali svoje pravice. »Slovenska sodišča se pri sporih med posameznikom in državo žal ne znajo postaviti v sredino in pravično razsoditi. Pogosto so pristranska v korist države,« je med drugim še zapisal pravnik Toplak in dodal, da se mnogi pravniki »čutijo kot del državnega aparata, ki ga morajo zaščiti.

Poslanka Anja Bah Žibert je glede na vse navedeno na ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja in ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča naslovila naslednja vprašanja:

1.   Ali ste seznanjeni z nedavno odločitvijo Vrhovnega sodišča RS, s katero je odločeno, da upravni spor ni mogoč pri volitvah ne vnaprej in ne za nazaj, pri čemer tožba tako ni dovoljena?

2.   Kako ocenjujete omenjeno odločitev Vrhovnega sodišča RS, ki predstavlja precejšen odmik od zagotavljanja ustavne volilne pravice invalidom ter samega sodnega varstva?

3.   Kaj boste storili v okviru pristojnosti ministrstva, ki ga vodite, da bo dosledno zagotovljeno uresničevanje ustavne volilne pravice invalidom in tudi pravnega varstva pri zagotavljanju le-te?

Vir slike.

Odgovor ministra.