Vlada zaradi malomarnosti sistemsko rehabilitirala kršilce delovne zakonodaje

Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je na Vlado Republike Slovenije naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi s sistemsko rehabilitacijo kršitev delovnopravne zakonodaje.

Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.

Dne, 11. februarja 2016, je Vlada RS na 74. seji določilo besedilo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Pomorskega zakonika tako, da je v 81. členu tega zakona predlagala razveljavitev določb 218., 219., 220., 221., 222. in 223. člena zakona o delovnih razmerjih. Koalicija je takšno rešitev tudi v parlamentarnem postopku potrdila in je začela veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu RS, kar se je zgodilo 24. maja 2016.

Navedena razveljavitev je pomenila razveljavitev praktično vseh kazenskih določb (štiri člene od petih, ki določajo kazenske določbe), ki predstavljajo pravno podlago za opredelitev prekrškov v veljavnem Zakonu o delovnih razmerjih.

Tako so se razveljavile določbe, ki predstavljajo edini pravni temelj za sankcioniranje:
–    Kršitev zakona o delovnih razmerjih, ki se nanaša na varovanje pravic delavcev, ki jih agencije posredujejo drugim delodajalcev (nedavni primer množičnih kršitev v Loški dolini);
–    39 kršitev delodajalcev, ki se nanašajo na varovanje pravic delavcev pri sklepanju pogodb in varovanje pravic delavcev v delovnem razmerju (najpogostejše kršitve delovnopravne zakonodaje).

Takšno delovanje Vlade RS in koalicije ne pomeni samo, da ne bodo sankcionirane tovrstne kršitve delovne zakonodaje, ki se bodo zgodile od 24. maja 2016 pa do sprejetja dopolnitev Zakona o delovnih razmerjih, temveč pomeni sistemsko oprostitev vseh tovrstnih kršitev, ki so se že zgodile in niso bile pravnomočno sankcionirane do 24. maja 2016. Zakon o prekrških namreč določa v 2. odstavku 2. člena, da: »(2) Če se po storitvi prekrška enkrat ali večkrat spremenijo materialnopravne določbe tega zakona ali predpis, ki določa prekršek, se uporabi zakon ali predpis, ki je za storilca milejši.«

Navedeno pomeni, da se je z razveljavitvijo zgoraj omenjenih prekrškov sprejelo za te prekrške predpis, ki je za storilce milejši (prekrški do uveljavitve novega zakona ne obstajajo več). To pomeni, da bodo vsi prekrški, ki še niso bili pravnomočno sankcionirani, obravnavani kot da nikoli niso obstajali. Ne samo prekrški, ki so bili storjeni do morebitnih novih dopolnitev zakona o delovnih razmerjih, temveč tudi prekrški, ki so se zgodili do sprejema zakona o spremembah in dopolnitvah Pomorskega zakonika, ki je posegel v vsebino zakona o delovnih razmerjih po predlogu Vlade RS.

Gre torej za sistemsko rehabilitacijo in oprostitev vseh storilcev, ki so kršili delovno zakonodajo in so bili njihovi prekrški določeni v 218., 219., 220., 221. členu Zakona o delovnih razmerjih.

V zvezi z zgoraj navedeno zakonsko rešitvijo sprašujem Vlado RS:
1.    Katera ministrstva so sodelovala pri pripravi zakona o spremembah in dopolnitvah pomorskega zakonika?
2.    Katere osebe so na vseh ravneh ministrstev, ki so bili vključeni v pripravo predloga zakonika, sodelovale pri pripravi tega predloga zakonika?
3.    Ali je ministrica dr. Anja Kopač Mrak (oziroma njeno ministrstvo) podala kakršnekoli pripombe v zvezi s posegom v zakon o delovnih razmerjih, ki spada pod njeno ministrstvo? Katere so te pripombe?
4.    Koliko je vseh postopkov o prekrških po razveljavljenem 218., 219., 220., 221. členu zakona o delovnih razmerjih, ki se do danes vodijo na pristojnih inšpekcijah in odločitve še niso postale pravnomočne?
5.    Kako bo Vlada RS zagotovila sankcioniranje prekrškov po razveljavljenih 218., 219., 220., 221. členih zakona o delovnih razmerjih, ki so se zgodili pred 24. majem 2016 in po 24. maju 2016 do uveljavitve morebitnih sprememb in dopolnitev zakona o delovnih razmerjih v prekrškovnem delu?
6.    Ali bo predsednik Vlade RS dr. Miro Cerar zahteval, da pristojni ministri prevzamejo subjektivno in objektivno odgovornost?  Ali zgoraj opisano dejanje (sistemska rehabilitacija kršilcev delovne zakonodaje) predstavlja zadostno stopnjo objektivne odgovornosti vpletenih in pristojnih ministrov, da bi morali odstopiti glede na stopnjo integritete, ki jo želi zagotavljati sedanja Vlada RS?

Odgovor vlade.