Vlada s predvideno uredbo ogroža obstoj malih hidroelektrarn

Poslanec SDS Danijel Krivec je na ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z vodnimi dovoljenji.

Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.

Spoštovana,

načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 2015–2021 (NUV II) prinaša številne spremembe na področju upravljanja z vodami. Zaradi nekaterih novih določb je ogrožen obstoj malih hidroelektrarn v Sloveniji, obenem pa močno zavirajo nove investicije v izgradnjo MHe v Sloveniji.

Omenjeni člen v Uredbi posega v pridobivanje novih vodnih dovoljenj za gospodarsko izkoriščanje vode na vodotokih z manjšim prispevnim območjem ter z manjšim pretokom, obenem pa onemogoča podaljšanje obratovanja velike večine malih hidroelektrarn po izteku trenutno veljavnih koncesij oziroma vodnih dovoljenj. Uredba v veliki meri onemogoča nadaljnji razvoj in ogroža obstoj slovenskega podeželja, kjer je postavljena večina MHe. Hkrati pa Uredba zavira tudi gospodarski razvoj in gospodarsko rast, h kateri lahko prispevajo nove investicije v MHe in normalno obratovanje malih hidroelektrarn.

Zelo problematično in neprimerljivo z drugimi članicami EU je tudi določilo v Zakonu o ohranjanju narave Priloga 2. poglavje IX, Pravilnika o presoji sprejemljivosti izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja.

Omenjeno poglavje Pravilnika zahteva, da je potrebno izvesti naravovarstveno presojo vodotokov v primeru pridobivanja novih ter spremembe in podaljševanja obstoječih vodnih dovoljenj. V vseh primerljivih državah EU to določilo velja samo za akumulacijske hidroelektrarne, ne pa za MHe, in sicer tako za neposreden kakor tudi za daljinski vpliv na varovana območja. Nobena direktiva tega ne vsebuje. Zakaj pri nas na območju Natura 2000 pridobivanje novih vodnih dovoljen ni mogoče? Prav tako pa ni mogoče spremeniti ali podaljšati obstoječega vodnega dovoljenja.

Iz koncesijskih pogodb izhaja, da mora v primeru, ko ni mogoče pridobiti podaljšanja vodnega dovoljenje, investitor objekt podreti na svoje stroške. V nasprotnem primeru ga podre država v roku dveh let na stroške lastnika mHE.

Zato sprašujem, na osnovi katerih podlag, direktiv in primerjav je bil sprejet:

1. odstavek 5. člena Uredbe o načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja,

5. odstavek 5. člena Uredbe o načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja in

Priloga 2. poglavje IX Pravilnika o presoji sprejemljivosti izvedbe planov in  posegov v naravo na varovana območja (Zakon o ohranjanju narave)?

Odgovor ministrice.