Vlada RS še vedno ni sprejela Nacionalnega programa duševnega zdravja
petek, 4. 11. 2016Človek z duševno boleznijo lahko drugačen, ranljivejši, manj učinkovit, a to nikakor ne pomeni, da nima enakih pravic kot vsi ostali.
Poslanka SDS Anja Bah Žibert je na Vlado RS naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi z ukrepi na področju duševnega zdravja.
Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.
Spoštovani!
Duševno zdravje je sestavni del javnega zdravja. Svetovna zdravstvena organizacija duševno zdravje definira kot stanje dobrega počutja, v katerem posameznik razvija svoje sposobnosti, se spoprijema z vsakdanjim stresom, učinkovito ter plodno dela in prispeva v svojo skupnost.
Danes, ko vemo, da lahko za duševno boleznijo zboli vsak, se tudi pogled širše družbe nekoliko spreminja, manj je diskriminatornosti in izključevanja.
10. oktober je tako razglašen za svetovni dan duševnega zdravja, z namenom promocije duševnega zdravja in vrednot ter spreminjanja stereotipov in predsodkov o duševnih boleznih.
Ob tem se je potrebno soočiti tudi z ugotovitvami, da je človek z duševno boleznijo lahko drugačen, ranljivejši, manj učinkovit, a to nikakor ne pomeni, da nima enakih pravic kot vsi ostali.
Napoved, da se bo kmalu s temi težavami srečal vsak tretji Slovenec oz. Slovenka, je zaskrbljujoča in zahteva posebno pozornost in pravočasno pripravo ukrepov. Te je potrebno najprej sprejeti na področju našega zdravstvenega sistema in nato širiti tudi na druga področja, saj gre za zahteven družbeni problem.
Zato Vlado RS sprašujem:
1. Kako to, da po številnih pozivih strokovne, kot tudi ostale javnosti v Sloveniji še vedno ni sprejet Nacionalni program duševnega zdravja?
2. Kdaj lahko pričakujemo ta strateško pomemben dokument s področja duševnega zdravja v Državnem zboru? Ministrico za zdravje sem o njem že spraševala v začetku leta 2015, vendar rezultata do danes še ni.
3. Prosim za konkretne podatke rasti duševnih motenj v Sloveniji od leta 2000 do danes in za primerjavo med Slovenijo in ostalimi članicami EU za isto obdobje.
4. Katere oblike duševnih motenj so v Sloveniji najbolj v porastu? Prosim za podatke od leta 2000 do danes.
5. Prosim za konkretne podatke rasti duševnih motenj med mladimi do 25 let od leta 2000 do danes.
6. Katere oblike duševnih motenj med mladimi do 25 let so najbolj v porastu? Prosim za podatke od leta 2000 do danes.
7. Kakšen je trend porabe zdravil na področju duševnega zdravja od leta 2000 do danes in kakšen je odstotek potrošnje zdravil za druge oblike bolezni?
