Vlada Mira Cerarja skrbno bdi nad uravnoteženo prehrano azilantov

Poslanec SDS Marijan Pojbič je na Vlado Republike Slovenije naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z oskrbo za azilante.

Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.

Spoštovani!

Kot lahko beremo v medijih, naj bi konec poletja lani pristojno ministrstvo podpisalo z določenim podjetjem pogodbo o celodnevni oskrbi s prehrano (zajtrk, kosilo in večerjo) prosilcev za mednarodno zaščito, ki so nastanjeni v izpostavi ljubljanskega azilnega doma na Kotnikovi v Ljubljani. Okvirna vrednost polletne pogodbe naj bi bila skoraj 200.000 evrov (okvirna zato, ker se število migrantov v azilnem domu dnevno spreminja).

Prosilci za azil so kot v restavraciji, saj naj bi to podjetje moralo zagotoviti vse; tudi pobiranje uporabljene posode in čiščenje prostorov, kjer tujci jedo. Hrano naj bi pripravljalo in delilo na okolju prijazen način, del živil naj bi moral biti pridelan na ekološki način. Energetska vrednost obroka pa naj bi morala biti med 2.100 in 2.300 kalorijami, vsaj en kos kruha naj bi moral biti polnozrnat ali črn.

V pogodbi naj bi bilo še zapisano, da jedilnik ne sme biti enoličen, jedi se v enaki sestavi menija v enem mesecu ne smejo ponoviti (kosilo, večerja) več kot 2–krat. Pri pripravi obrokov se ne sme uporabljati svinjine in izdelkov iz svinjskega mesa, razen na zahtevo naročnika. Jedilnik mora biti sestavljen tako, da bo kosilo vsaj trikrat na teden vsebovalo meso (goveje, perutninsko ali ribe), ostale dni pa enolončnice z mesom. Torej, meso dobijo vsak dan. Trikrat na teden mora biti sveža solata, pri vsaj enem obroku dnevno sveže sadje.

Podjetje naj bi glede na pogodbo prosilcem za azil zagotavljalo uravnoteženo prehrano in ustrezno prehransko razmerje (beljakovine med 10 do največ 20 odstotkov, ogljikovi hidrati od 50 do 70 odstotkov in maščobe 30 odstotkov). Podjetje naj bi bilo dolžno upoštevati prehrambne navade prosilcev za azil. Če je kateri od prosilcev za azil na dieti, mora biti taka tudi njegova hrana (na podlagi zdravniškega spričevala).

Glede na to, da je v Sloveniji prek 50.000 revnih in lačnih otrok, ki o uravnoteženi prehrani in ustreznem prehranskem razmerju lahko samo sanjajo, Vlado Republike Slovenije sprašujem naslednje:

1. Kdaj je bila podpisana pogodba o celodnevni oskrbi s prehrano za migrante, s katerim podjetjem, za kakšno obdobje in kdaj je bila dana ponudba?
2. Kakšna je vsebina predmeta pogodbe?
3. Zakaj država s takšno ponudbo ne poskrbi za lačne otroke in ostale državljanke in državljane, ki si takega »luksuza« ne morejo privoščiti?
4. Ali je državi bolj mar za tujce, kot za lastne državljane, ki si na dan ne morejo privoščiti niti koščka kruha, kaj šele kos mesa, svežega sadja in zelenjave?

Odgovor vlade.