Vlada je za letošnje leto lažno obljubljala 100 milijonov evrov več za urejanje vodotokov

Poslanec SDS Danijel Krivec je na ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen na marčevski redni seji državnega zbora naslovil ustno poslansko vprašanje glede zagotavljanja poplavne varnosti.

Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.

DANIJEL KRIVEC: Ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen sprašujem, kateri ukrepi na vodotokih so bili izvedeni v tem letu v smeri zagotavljanja poplavne varnosti? Ali so podpisane vse pogodbe s koncesionarji za opravljanje javne vodnogospodarske dejavnosti? In če ne, zakaj?

To pa sprašujem iz naslednjih dejstev. V preteklosti je bilo, to jasno ugotavljamo že dlje časa, bistveno premalo vloženo v vzdrževanje slovenskih vodotokov, vodne infrastrukture ter tudi vodnih in priobalnih zemljišč, kar posledično povečuje poplavno ogroženost oziroma povzroča večjo škodo ob poplavah. V letu 2014 je bil sprejet Akcijski načrt interventnih aktivnosti zaradi poplav v Sloveniji in je bilo tudi kar nekaj vloženega v to sanacijo, približno 37 milijonov. V letu 2015 je bil sprejet akcijski načrt, ki poleg že izvedenih aktivnosti predvideva jasno in celovito izvedbo ter tudi poprave poplavnih škod v letih 2015 in 2016.

Po mojih informacijah, ne glede na to, da je bil ta program sprejet in da so aktivnosti nekako dogovorjene, pa je trenutno stanje na področju vodarstva precej problematično, saj je za redno izvajanje javne službe trenutno zagotovljeno zgolj 1,5 milijona evrov za območje celotne Slovenije, kar ne zadošča niti za izvajanje obveznih strokovnih nalog koncesionarjev, kaj šele za izvajanje vzdrževalnih del na objektih vodne infrastrukture. V preteklih letih je bilo namreč za redno vzdrževanje namenjeno približno 8 milijonov evrov na letni ravni.

Zato me še toliko bolj zanima, kako poteka vsa zadeva v letošnjem letu, kajti obljube so bile dane. Veliko obljub je bilo danih v smislu dodatne sanacije po poplavah, se pravi teh škod. Vemo vsi, da je v jesenskem in spomladanskem času ter pred večjimi deževji to nujno potrebno. Zato sem še toliko bolj presenečen, ko sem zbiral te podatke, da določene stvari v smislu izvajanja na terenu ne potekajo tako, kot je bilo že nekajkrat s strani ministrstva zagotovljeno.

IRENA MAJCEN: Res je, da je akcijski program, ki je bil sprejet v času poplav leta 2014, nizal kar nekaj sklepov. V izvedbi fizičnih del na terenu je bilo v lanskem letu narejenega precej, gre za investicije, ki so bile po interventnih delih izvedene v smislu brez pridobivanja vseh potrebnih soglasij. Sedaj je tega obdobja po poplavah konec in intervencijskih del ni več, zato je treba tudi za vse investicije pridobiti vsa soglasja, ki so za takšne ukrepe potrebna. Tu govorim predvsem o naravovarstvenih soglasjih, saj vodotoki v veliki meri potekajo po področju, kjer je naravovarstven režim.

Res pa je, da je med sklepi tudi priprava načrta za zagotavljanje protipoplavne varnosti, ta načrt je bil konec lanskega leta predstavljen tudi po Sloveniji. Priznam, da smo bili na ministrstvu s strokovnimi službami zelo zadovoljni glede odziva lokalnih skupnosti. Te predstavitve so bile deležne odziva v večji meri, kot smo ga pričakovali; rezultat tega pa je, da se občine v veliki meri odločajo in tudi same pripravljajo projektno dokumentacijo za izvedbo protipoplavnih ukrepov. S takimi občinami potem tudi v smislu sofinanciranja sklepamo določene finančne obveznosti iz naslova vodnega sklada. Nekoliko manj razveseljivo je, da med njimi ni več občin, ki sicer iz naslova koncesij pri hidroelektrarnah pridobivajo neka večja sredstva; in bi njihovega angažiranja veseli.

Če začnem s koncesionarji. Res je, v samem proračunu več finančnih sredstev, kot ste vi navedli, ni. Je pa res, da bomo z dinamičnim poslovanjem oziroma z dinamičnim zagotavljanjem teh sredstev tudi za izvajanje nalog javne, obvezne državne gospodarske službe zagotovili v letošnjem letu več sredstev. Zasebni koncesionarji, ki imajo koncesijo za izvajanje teh nalog, so podpisane pogodbe, pravzaprav se bodo v naslednjih mesecih podpisovali aneksi k pogodbam. Začasna pogodba je sklenjena tudi za območje Savinje, kjer pa koncesija še ni podeljena zaradi nezaključenega postopka podelitve koncesije. Gre pa za pritožbe obeh, ki sta se prijavila na koncesijo in zahtevata revizijo. Letna pogodba za izvajanje javne službe na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline pa je v postopku podpisovanja. Mogoče je celo že podpisana, ampak za enkrat govoriva o postopku podpisovanja.

Če pa zdaj odgovorim še za ukrepe, bi pa tako povedala, da je v teku realizacija dveh državnih prostorskih načrtov, ki sta bila sprejeta pred leti in o katerih sem že velikokrat govorila. Gre za jugozahodno Ljubljano, kjer je trenutno v izvedbi ponovljen javni razpis za izbor projektanta; in za Železnike, kjer prav tako potekajo aktivnosti za pridobivanje projektne in investicijske dokumentacije kot osnovo za pridobitev gradbenih dovoljenj. Oba projekta sta uvrščena v finančno perspektivo 2014–2020 in se bosta sofinancirala s projekti kohezijskega sklada, kamor je vključena tudi ureditev Savinje in ureditev Drave.

DANIJEL KRIVEC: Odgovor je precej zaskrbljujoč, kajti potrdili ste mi, da je za zagotavljanje javne službe dejansko v tem trenutku zagotovljenih samo milijon in pol, ne pa približno 8 milijonov, kot je bilo v prejšnjih letih. Rekli ste, da bodo vsi ti koncesionarji dobivali anekse. Jaz si to čisto praktično zelo težko predstavljam, kajti nek koncesionar, ki mora načrtovati neke ukrepe na teh vodotokih, ne more biti odvisen od tega, ali bo čez dva meseca dobil sprejet aneks, da lahko še opravlja neko dejavnost. To mene malo skrbi oziroma ne gre skupaj. Po drugi strani imam tudi informacije, zato sem tudi to vprašanje postavil, vi ste govorili o tem, da se zdaj pridobivajo določena dovoljenja.

Imam konkreten primer, kjer se je prizadevalo za to, da pride do ukrepanja na naravnem spomeniku – o vodotoku govorim –, tri, štiri, mogoče celo več let, kjer so se pridobila vsa soglasja, kjer so soglasja tempirana tudi v smeri, da se sme določene posege delati samo v zimskem ali spomladanskem obdobju zaradi zahtev naravovarstvene stroke. Jaz to razumem. Ne razumem pa, da v danem trenutku, ko po neskončni birokraciji pridemo do realizacije, ugotovimo, da koncesionar, ki je to planiral, tega niti ne more začeti, ker ne ve, če bo čez tri mesece dobil podaljšan aneks. To se mi zdi neodgovorno s strani ministrstva, s strani vlade in tudi s strani nas, poslancev, ki smo ves čas govorili o tem, da je treba poplavno nevarnost v izogib večje škode na vodotokih in na infrastrukturi zmanjšati. In zmanjšamo jo lahko edino tako, da neke ukrepe izvedemo.

Pripravljene so dokumentacije, proračun je sprejet, v proračunu je bilo zagotovilo, da je 100 milijonov več za vodotoke; zdaj pa ugotavljamo, da niti za redno vzdrževanje nimamo oziroma en milijon v primerjavi s prejšnjimi osmimi milijoni.

IRENA MAJCEN: Lahko odgovorim, da lansko leto na začetku leta se tudi ni vedelo, koliko sredstev bo zagotovljenih za interventna dela; pa smo potem na koncu leta nekako le zagotovili v smislu obsega sredstev več kot 25 milijonov dodatnih sredstev. Sem povedala, da imamo dinamično planiranje oziroma dinamično zagotavljanje in aneksi niso nič posebnega. Aneksi so se že v preteklosti sklepali s koncesionarji in se bodo tudi v letošnjem letu.

Lahko pa vam povem, da imamo z občino Kamnik projekt zagotavljanja poplavne varnosti Kamniške Bistrice na območju naselja Kamnik in dolvodno do Volčjega potoka, to se izvaja v občini Šentjur, gre za projekt zagotavljanja poplavne varnosti na Voglajni, potem je v občini Grosuplje projekt za zagotavljanje poplavne varnosti naselja, prav tako je bila v občini Mozirje izvedena rekonstrukcija Ločkega jezu, kar pomeni, da na nek način vodimo te postopke, vodimo tudi zagotavljanje finančnih sredstev za izvedbo teh projektov. Kot sem povedala, je tukaj angažiranje lokalnih skupnosti še kako pomembno.

Je pa res, da težko pristanem na vašo tezo, da koncesionar nekako planira, kaj bo v katerem letu izvedel. Sem prepričana, da je to naša strokovna naloga in mi zagotavljamo oziroma odrejamo, kaj je treba na terenu narediti prvenstveno in kaj v nekoliko kasnejšem času. Tudi poškodbe, ki jih je treba sanirati, ocenjujejo naši strokovnjaki in skozi to se zaradi ekonomskih izračunov, kje je zagotavljanje poplavne varnosti ekonomsko najbolj upravičljivo, tako tudi teh zadev v resnici lotevamo.

DANIJEL KRIVEC: Imam občutek, da gospa ministrica dejansko ne ve, o čem govori v tem trenutku. Govori o tem, da koncesionarji nimajo pravice planirati nekih ukrepov na vodotokih. Če si pogledate uredbe in pravilnike, ki urejajo javno službo in tako naprej, boste videli, kaj so njihove naloge. Njihova naloga je monitoring, nadzor vodotoka in tudi predvidevanje posameznih ukrepov, ki jih jasno usklajujejo z naravovarstveniki, z vodarji, z vsemi inštitucijami. Ampak zato so koncesionarji, da spremljajo nek vodotok dlje časa in predvidevajo neke ukrepe, planirajo te ukrepe z vidika časovnic in z vidika financ. Saj tega ne dela ministrstvo in vodarska stroka v smislu nadzora. To me pa res čudi. Koncesionarjem koncesija pomeni neko dolgoročno upravljanje in nadziranje neke stvari. Vi govorite, da boste tem koncesionarjem dajali anekse vsake tri mesece. Kako bodo planirali kakršenkoli ukrep na vodotoku?

Ene stvari, ki sem jih sedaj slišal, me res prepričujejo v tem, da je ta razprava nujna. Tudi na odboru, če bo potrebno, bom zahteval, da se to opravi, kajti vsi razgovori ob sprejemanju proračuna, ko smo spraševali o teh ukrepih, so bili jasni – denar je, 100 milijonov je za ukrepe na vodotokih, to je zagotovljeno. Proračun smo sprejemali lansko leto novembra, in to za dve leti. Sedaj pa govorite o nekem dinamičnem planiranju, ki bo šele povedalo, kdaj bomo kje kakšen ukrep naredili. In jaz pač za neko območje vem, iz katerega prihajam, da so določene stvari pripravljene, ki so se pripravljale pet, šest let.

Ljudje oziroma konkretni oškodovanci so me povprašali, kdaj se bo kaj dogajalo. In ko sem dobil odgovor od koncesionarja, da nima še niti podpisane pogodbe, da niti ne ve, kako bo funkcioniral, sem se odločil, da to vprašanje postavim, ker po mojem imajo iste probleme po celi Sloveniji, če vi govorite o nekem dinamičnem planiranju za letošnje leto. Mislim, da so bili sklepi Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor v preteklosti jasni. Več je treba dati za vzdrževanje in odpravo posledic po prejšnjih poplavah, da preprečimo večje škode. Sedaj pa iz vaših odgovorov tega enostavno ne morem zaključiti.