Tomaž Lisec: Škoda v slovenskih gozdovih zaradi lubadarja ogromna, vlada ne ukrepa

Na današnji seji državnega zbora je poslansko vprašanje v zvezi s škodo, ki jo v slovenskih gozdovih povzroča lubadar, predsedniku vlade postavil poslanec SDS Tomaž Lisec.

Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.

TOMAŽ LISEC: Hvala predsednik za dano besedo. Spoštovani ministrski zbor, predsednik vlade, kolegice, kolegi, lep pozdrav! V Sloveniji vse skozi govorimo, kako smo ponosni, da imamo več kot 60 % naše lepe države posejane z gozdom, kako imamo vse danosti, da razvijemo gozdno-lesno predelovalno industrijo. To so dejstva. Ko pa pridemo v prakso pa vidimo, da imamo ogromno problemov. Še bolj pa so ti problemi na področju gozdno-lesne predelovalne industrije eskalirali po žledolomu v začetku leta 2014.

V poslanski skupini SDS smo že takrat takoj sklicali nujno sejo pristojnega odbora, predlagali zakone, ampak celoten čas od leta 2014 do danes poslušamo, da ima vlada stvari pod nadzorom, da stvari delujejo, da vsi deležniki vedo, kaj in kako jim je potrebno storiti, itn. Pa smo takrat sedanjega in tudi tedanjega ministra za kmetijstvo opozarjali, da ko bo prišlo lepo vreme, bodo imeli sicer Slovenci veliko veselja, še več veselja pa bodo imeli lubadarji, ki bodo tiho a zelo vidno uničevali slovenski gozd.

Pa na srečo v letu 2014 je bila slaba pomlad, slabo poletje in slaba jesen, ampak lansko leto so že bili vidni prvi učinki lepega toplega spomladanskega in poletnega vremena. Pa smo v opoziciji sklicevali seje odborov pa smo debatirali o problematiki lubadarjev pa smo debatirali o problematiki slovenskih gozdov in tudi novega državnega podjetja. Pa je bilo rečeno, vse je super fino. Kakšno pa je stanje danes?

Več kot tri milijone kubikov lesa je že posekanih zaradi lubadarjev v slovenskih gozdovih. Ogromno je še evidentiranega, posebej v zadnjih mesecih je to povišanje na tem področju rapidno. Sečnja ne sledi odkazilu, škoda je že preko sto milijonov evrov in tako naprej. Na drugi strani pa imamo še nesrečo, ker imamo državno gozdno podjetje, kjer se vsi za enkrat še ukvarjajo z obliko, ni pa še vsebine, in ker tukaj še ni delujočih lesno-predelovalnih centov, me spoštovani predsednik vlade zanima: Kaj boste storili, kdo, kaj kje, kako in za kakšen denar, da ne bomo pustili lubadarju, da uniči slovenski gozd?

DR. MIROSLAV CERAR: Hvala lepa, spoštovani gospod poslanec Tomaž Lisec. Najprej naj zelo jasno povem državljankam in državljanom, tudi spoštovanemu zboru, da slovenski gozdovi ne propadajo in da so kljub nekaterim težavam v relativno dobrem stanju. Je pa res, da se soočamo z velikimi spremembami podnebja in okolja. Gozd danes tako pri nas kot v drugih državah ogrožajo naravne ujme, bolezni, škodljivci pa tudi klimatske spremembe in določene oblike trgovanja z lesom, ki se globalizira.

Leta 2014 smo dejansko doživeli najbolj uničujoč pojav žledu v zgodovini Slovenije. Podrto je bilo več kot 9 milijonov kubičnih metrov lesne mase, od tega je tretjina iglavcev in to je bil skoraj dvoletni možni posek v Sloveniji. In pri tako veliki količini je nerealno pričakovati, da bi jo lahko iz gozdov /nerazumljivo/ kar zelo hitro in s tem preprečili napovedno množitev podlubnikov, torej tudi lubadar in tako naprej. Tudi v Evropi takšne sanacije trajajo dlje, tudi pet ali več let, pa vendar kljub temu, da je stanje resno, kot pravilno ugotavljate, lahko rečem, da je sanacija posledic žledoloma v polnem teku in da lanski obseg sanitarne sečnje je bil kar največji do sedaj in da lahko rečem tudi na podlagi podatkov, da trenutni letošnji obseg je 1,6 milijona kubičnih metrov, lani je bilo skupaj 2,1 milijona kubikov, tudi letos kaže, da bo to prineslo novo najvišjo letno vrednost, tako da ta sečnja poteka, da bi preprečili te negativne posledice.

Država tu zelo aktivno pomaga, kajti vemo, da so lastniki gozdov ekonomsko in sicer prizadeti. Kako pomagamo? Naj navedem šest sklopov ukrepov. Lastnikom pomaga z odpisom ustreznih davčnih obremenitev z zagotovitvijo sofinanciranja zatiralnih del, brezplačno se zagotavlja sredstva za izvedbo teh zatiralnih del. Nudi se brezplačna strokovna pomoč, zagotavlja se potrebne sadike za obnovo gozdov in nenazadnje se sofinancira večina gojitvenih in varstvenih del. Tako, da država je zelo aktivna.

Zavedamo pa se pomena gozda, zelo se ga zavedamo, tudi, kot veste, se trudimo vzpostaviti v Sloveniji to, kar smo leta pogrešali, ker je nekako zamrlo, gozdno-lesno verigo, da bomo tudi od lesa, ki ga sami pridobimo iz gozdov, imeli več tudi naši proizvajalci. No, in tu izvajamo tudi vse ukrepe v interventnem zakonu določene za odpravo teh posledic žledoloma. Naj rečem še to, da pripravljamo tudi spremembe zakona o gozdovih, ki bo v kratkem obravnavan na vladi.

Naj podam še dva podatka, namreč glede prirastka in tudi sicer glede gozda naj rečem, da je letna zaloga v slovenskih gozdovih kar velika, pravzaprav je enaka kot v Nemčiji ali v Avstriji le nekoliko manjša od švicarske,ki je največja v evropskem merilu, namreč znaša približno 300 kubikov na hektar, prirastek v slovenskih gozdovih pa znaša trenutno 7,3 kubičnega metra hektarja na leto in je zato kljub visoki lesni zalogi prav tako med najvišjimi v Evropi. Tako da mislim, da stanje je resno, tu se strinjamo, ampak vlada je tu zelo aktivna z oblikami pomočmi in tu naj posebej poudarim, da imamo, da se še posebej moram zahvaliti vsem tistim vestnim lastnikom gozdov, ki skladno z navodili javne gozdarske službe izvajajo pravočasne sanacije napada podlubnikov v svojih gozdovih. Pozivam pa vse tiste, ki morda tu niso pravočasni, ki odlašajo, da sledijo navodilom vlade, navodilom  vlade, navodilom stroke, kajti dejansko ta sanacija je odvisna predvsem od tega pravočasnega poseka in izvedbo zatiralnih del.

Torej, dela se, skrb imamo, jo delimo z vami in gozdovi ne bodo propadli, poskrbeli bomo da jih bomo še naprej obnavljali. je pa seveda hvalevredno, da smo na to usmerjeni vsi, da delujemo skupaj. Hvala lepa.

TOMAŽ LISEC: Hvala. Spoštovani predsednik vlade, me veseli, da imate skrb, ampak poročilo, ki ga imamo za enkrat pred nami, ki pa je do konca julija letošnjega leta, Informacija o sanaciji škode zaradi napada podlubnikov, pa kaže v teoriji katastrofalno sliko v slovenskih gozdovih. Če pa vprašamo vse tiste, ne samo lastnike, ki hodijo po slovenskih gozdovih, pa pravijo, da imamo naravno nesrečo. Še več, mnogi se sprašujejo oziroma ugotavljajo, da če bo šlo tako naprej, da bo ta kmetu najbolj nenaklonjena vlada v zgodovini Republike Slovenije preživela do leta 2018, po letu 2018 ne bomo več govorili o slovenskih gozdovih. In to izhaja tudi iz poročil, ki jih pripravlja zelo korektno pristojno ministrstvo. Ampak da pa vi ob rečete, da gozdovi ne propadajo, pa se morata z ministrom za kmetijstvo zmeniti, ali delita iste občutke. Člani odbora, verjamem, da vsi skupaj lahko z gotovostjo rečemo, da slovenski gozdovi trpijo, tudi na račun tega, ker se vladajoče stranke bolj kot z lubadarjem ukvarjajo s tem, kakšno naj bo to novoustanovljeno državno podjetje Slovenski državni gozdovi.

Še več, ogromno je sadik, ki pa niso porabljene. Sečnja ne sledi odkazilu in tako naprej. To so vse primeri iz prakse, spoštovani predsednik vlade. In še več, v tem času, ko koncesionarji sedijo doma, ker so izgubili delo, ko se vlada ukvarja s tem državnim podjetjem, slovenski les propada. In sam delim skrb, ko bo pred člane odbora na nujni seji prišlo poročilo o stanju glede podlubnikov do konca avgusta letošnjega leta.

Spoštovani predsednik vlade, situacija je resna. Še bolj je resna, ker lubadar napada tudi tiste gozdove, ki jih imamo za posvečene, Pohorje in tako naprej. Skratka, sam sem prepričan, da če bo leto 20117 še eno takšno leto, v letu 2018 ne bomo več imeli lepih slovenskih gozdov in ne bomo imeli več gozdne lesno-pridelovalne verige. Kaj boste storili proti temu?

DR. MIROSLAV CERAR: Hvala lepa. Ker sem v glavnem že vse povedal naj samo še na kratko dopolnim svoj odgovor. Zavedamo se, zavedam se tudi sam, da je ta naravna nesreča v naših gozdovih – žled, res naredila veliko škodo, ampak kot sem poudaril, mi nadpovprečno ta hip in v lanskem letu in letos odpravljamo te posledice. Se pravi, imamo daleč nadpovprečni obseg te sanitarne sečnje, tako lanske kakor letošnje. Se pravi, tu se izjemno dela, veliko, se trudijo vsi tisti, ki se tukaj trudijo.

Zdaj, seveda trditev, da smo kot ste rekli, kmetom najbolj nenaklonjena vlada seveda še zdaleč ne vzdrži. Jaz zdaj ne morem v eni minuti to pojasniti ampak prepričan sem, da bo minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano to utemeljeno pojasnil ob prvi možni priliki. Kot veste, smo tudi letos poleti izvedli izredne, torej bi rekel ukrepe pomoči za tiste, ki so bili prizadeti ob letošnjih naravnih pojavih in to mislim, da je nekorektno. Res se trudimo tudi za kmete in tukaj, ko gre za ta gozd, nam je še kako jasno, da ga moramo ohraniti, in ravno s tem, ko vzpostavljamo novo ureditev tega gozdnega gospodarstva, ki bo končno po vseh teh letih spet poskrbelo za to, da bomo lahko tudi doma iz lesa pridelovali stvari, zaposlovali naše ljudi, ne pa da bodo tujci od tega profitirali, kot je bilo vsa ta leta do sedaj na naš račun. To mislim, da je dokaz še kako skrbimo za naše kmete, za naše obrtnike, proizvajalce.

Kar se tiče pa okoljevarstvene dimenzije, je pa naša usmerjenost v zeleno zelo vidna in verjemite mi, da bo vlada še naprej skrbela za pomoč kmetom za našo zeleno Slovenijo tudi za gozdove, ki so ta hip tema. Hvala lepa.

TOMAŽ LISEC: Hvala predsednik. V skladu s poslovnikom predlagam, da se na naslednji seji opravi razprava o stanju o slovenskih gozdovih, kajti očitno je, da nekaj je lep piar in teorija, drugo pa je praksa. Predsednik danes ni zatrdil, da se bo karkoli pomembnega naredilo. On je samo rekel, da se dela. Spoštovani predsednik vlade, vemo, da se na terenu dela, ampak če bom povedal po domače, je očitno lubadar hitrejši, kot je delo te vlade. Skratka, vaša intenzivnost bi morala biti še boljša.

Ob tem pa odklanjate tujo pomoč, se ukvarjate z državnimi gozdovi, ne veste, kako pristopiti k lastnikom zasebnih gozdov itd. Skratka, ogromno je vprašanj na tem segmentu in mislim, da je prav, da če želimo tisto, kar sem govoril v uvodu, da imamo še vedno lepo zeleno z gozdom poraščeno Slovenijo, da želimo oblikovati gozdno, lesno, predelovalno industrijo, je prav, da na naslednji seji v skladu s poslovnikom opravimo razpravo.

Še bolj pa bo ta razprava učinkovita, kajti v začetku oktobra pričakujemo naslednje poročilo s strani pristojnega ministrstva o stanju na področju reševanja problematike s podlubniki. Spoštovani predsednik vlade, jaz upam, da boste tisto poročilo prebrali. Vsi ti kazalci, ki so bili do konca julija katastrofalni, bodo po prepričevanju tistih, ki delajo na terenu še veliko bolj katastrofalni. Jaz upam, da bo tista nujna oziroma tista točka namenjena ne samo piarju, ampak da bomo vsi skupaj sposobni sprejeti konkretne ukrepe, kako pomagati tako slovenskim deležnikom na tem področju, morda pa tudi tisto, kar je za marsikoga v Sloveniji bogokletno, pripeljati vse tiste tujce, ampak ne tako kot do sedaj, ko so s pomočjo slovenskih koncesionarjev izvažali les v Avstrijo, ampak da bomo storili vse, da ne bosta lubadar s pomočjo slovenskih trgovcev z lesom ta les obdržala doma, da pa bomo ob tem tudi poskrbeli, da s pomočjo sadik in s pomočjo pasti ter ostalih ukrepov naredili vse, da v letu 2017 ne bomo imeli kakšne rebalanse proračunov izključno zaradi tega, ker bo ta 100 milijonska škoda kar na enkrat 200 milijonska škoda.

Mislim pa, da to ni v interesu ne vam, predsednik vlade, posebej ne Ministrstvu za finance, posebej pa še ne slovenskim kmetom in gozdarjem, ki delajo vse napore, da slovenski gost ostane takšen, kot je, in je prav, da jim damo tudi poslanci s pomočjo ministrstev spodbudo, da se splača vlagati v slovenske gozdove in slovenski les. Če pa tega ne želite, bo le dokaz, da vam je veliko več za piar kot pa za probleme v praksi. Hvala.