Tomaž Lisec: Ali po mnenju vlade dejavnosti na šolskih bazarjih predstavljajo sivo ekonomijo?

Poslanec SDS Tomaž Lisec je na ministra za finance dr. Dušana Mramorja in ministrico za izobraževanje, znanost in šport dr. Majo Makovec Brenčič naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z eno od številnih anomalij zakonodaje glede davčnih blagajn – šolskimi bazarji.

Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.

Praznični bazarji, ki jih na številnih osnovnih in srednjih šolah v mesecu decembru pripravijo učitelji, učenci in starši, so že kar tradicija. Z izdelki, ki jih ustvarijo sami, tako zberejo denar, ki ga nato navadno namenijo za nakup učbenikov,  poplačilo položnic ali financiranje interesnih dejavnosti za otroke, ki prihajajo iz socialno šibkih družin. To pa pomeni, da imajo praznični bazarji izrazito dobrodelno noto.

Pred dnevi so mediji objavili, da je Finančna uprava Republike Slovenije šole po Sloveniji opozorila, da gre pri prazničnih bazarjih za pridobitno dejavnost, pri kateri je potrebno izdati račun, za to pa bi morale šole imeti davčne blagajne. Šole, ki nimajo davčnih blagajn, torej ne smejo več organizirati prazničnih bazarjev in prodajati izdelkov učencev.

Na šolah so obvestilo FURS-a sprejeli z ogorčenjem. Predsednik Združenja ravnateljev in ravnatelj na Osnovni šoli Janka Modra v Dolu pri Ljubljani Gregor Pečan je za portal 24ur.com dejal, da gre za absurd, saj so šolski bazarji  enkratni letni dogodki ob posebni priložnosti in ne trajna pridobitna dejavnost.

Naj spomnim, da ima Slovenija za 1,6 milijarde neizterjanih dolgov. Država ne zna in ne zmore dobiti denarja od največjih dolžnikov, slednji pa ne odgovarjajo za svoja dejanja, zato je povsem nesprejemljivo, da se je država s tolikšno vnemo lotila nepridobitnih šolskih prazničnih bazarjev. Uvedba ene od oblik davčnega potrjevanja računov na prazničnih bazarjih je nesmiselna, saj gre predvsem za enkratne dogodke, poleg tega pa so zneski manjši in pri organiziranju šolskih bazarjev nikakor ne bi mogli govoriti, da so ti del sive ekonomije. Naj poudarim še, da nekateri praznične bazarje vidijo tudi kot pozitivno obliko spodbujanja podjetništva med mladimi.

Zato vas sprašujem naslednje:
1. Kakšno je mnenje ministrstva glede prodajanja izdelkov učencev na šolskih prazničnih bazarjih?
2. Ali ministrstvo meni, da je treba iz zakona o davčnem potrjevanju računov izvzeti šolske bazarje? Če je temu tako, kdaj in ali se bo ministrstvo lotilo sprememb zakonodaje?
3. Kakšne rešitve predlaga ministrstvo šolam v času, dokler se ne uredijo zakonske anomalije?