Težava slovenske zakonodaje je visoka stopnja birokratizacije

Poslanec SDS Franc Breznik je na Vlado RS naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z zakonodajo, ki bo urejala digitalizacijo.

Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.

Podjetja, ki so uspešno začela digitalizacijo dokumentov, se soočajo z velikim izzivom, ki ga predstavlja fizični papirni arhiv. Tega se morajo kljub digitalizaciji dokumentov še vedno posluževati zaradi Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA), ki na področje digitalizacije dokumentov dejansko prinaša zmedo. S tako zakonodajo se ne bo dalo doseči cilja, da bi do leta 2020 dosegli 50 odstotni delež elektronskih dokumentov.

Vlada bi se morala začeti zavedati, da elektronski dokumenti v procesu digitalizacije zamenjujejo papirnate dokumente in da bo digitalizacija gospodarstva mogoča le, če se bo spremenilo obstoječo zakonodajo na način, da ne bo povzročala zmede in težav pri implementaciji temveč bo procesu digitalizacije v podporo.

Interpretacija zakonodaje, ki je za fizični svet popolnoma smiselna, lahko v digitalnem svetu povzroči zmedo in težave. Težava slovenske zakonodaje je visoka stopnja birokratizacije, zato bi morala zakonodaja o digitalizaciji voditi k debirokratizaciji. Pri harmonizaciji z zakonodajo EU pa bi se morale upoštevati slovenske specifike in interesi, morebitne pravne ovire pa je potrebno minimalizirati na tiste, ki so zavezujoče.

Zato je eno od priporočil delovne skupine za digitalno regulativo sčiščenje obstoječe zakonodaje, kar bi omogočilo digitalizacijo gospodarstva. Delovna skupina predlaga, da se v zakonodajnem postopku uvede presoja posledic sprememb zakonodaje na digitalno tehnologijo po vzoru presoje na vpliv okolje ali test MSP.  Pri tem je potrebno zaradi omogočanja sledljive in dokazljive izmenjave in vročanja elektronskih dokumentov nujno vzpostaviti elektronske identitete in elektronske naslove z enakimi značilnostmi, kot jih imajo uradni fizični naslovi.

Zakonodaja bi morala ustrezno obravnavati tudi vprašanje varnosti. Delovna skupina posebej opozarja, da bi moral biti eden od ciljev najti pravo ravnotežje med stopnjo varnosti in pravno veljavnostjo elektronske poslovne dokumentacije. Pogojev za slednje se ne sme zaostrovati in pogojevati z uporabo oddaljenih kvalificiranih digitalnih potrdil, saj bi to podražilo elektronsko poslovanje.

Zanima me:

Kdaj in kako bo vlada pristopila k spremembi zakonodaje, da bo ta v podporo procesu digitalizacije?

Ali bo vlada v predlogih spremenjene zakonodaje upoštevala priporočila delovne skupine za digitalno regulativo?

Odgovor vlade.