Suzana Lep Šimenko: Bo Slovenija do leta 2020 v celoti pokrita s hitrim internetom?

Poslanka SDS Suzana Lep Šimenko je na Vlado RS naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi z izgradnjo širokopasovnega interneta.

Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.

Spoštovani!

Evropska komisija je v letu 2010 sprejela strategijo Evropa 2020, kjer je med drugim izpostavljena Evropska digitalna agenda, katere cilj je enotni digitalni trg, za katerega je hitra internetna povezava osnova. EU si tako prizadeva, da bi do leta 2020 imeli dostop do internetne povezave hitrosti nad 30Mb/s vsi prebivalci Evrope, stalno povezanost v splet na vsaj polovica gospodinjstev s hitrostjo nad 100 Mb/s.

Slovenija se je v Partnerskem sporazumu med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014–2020 zavezala, da bo do leta 2020 vsem gospodinjstvom v državi zagotovljen širokopasovni dostop do interneta hitrosti vsaj 100 Mb/s. V Strategiji razvoja informacijske družbe do leta 2020 naj bi do leta 2020 kar 96 % gospodinjstev v državi imelo zagotovljen širokopasovni internet hitrosti vsaj 100Mb/s, ostalim gospodinjstvom pa vsaj 30 Mb/s.

Na območju občin Haloz je marsikje dostop do interneta nemogoč ali izjemno počasen. Veselili smo se informacije izpred preteklih let,  ko je bilo rečeno, da bo tudi na tem območju mogoče širokopasovno omrežje, saj bodo za to namenjena evropska sredstva, tako preko Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja kot tudi preko Evropskega sklada za regionalni razvoj. Minila so kar 3 leta finančne perspektive 2014–2020, vendar rezultatov na tem področju ni. Ravno nasprotno, pogoji za pokritost s širokopasovnim internetom so se bistveno spremenili, možnosti financiranja so se iz Ministrstva za izobraževanje prenesli na Ministrstvo za javno upravo, tudi sredstev je manj kot je bilo sprva predvideno.

V lanskem letu je Ministrstvo za javno upravo testiralo tržni interes za gradnjo širokopasovnega omrežja in določilo bele lise v geografskih segmentih goste in redke poseljenosti. Na območju haloških občin so evidentirali nekaj manj kot 6000 belih lis, za nekaj manj kot 4000 gospodinjstev je interes izkazalo zasebno podjetje RUNE-SI, ki je bilo vpisano v register 7. 6. 2016, z osnovno dejavnostjo gradnje objektov infrastrukture za elektriko in telekomunikacije. Za večji del izgradnje širokopasovnega omrežja bo tako v večji meri poskrbel zasebni vlagatelj in ne več občine preko nepovratnih evropskih sredstev, kot je bilo sprva predvideno.

Zanima me:

1. Kako boste uresničili cilje, ki ste jih postavili v Partnerskem sporazumu in v Strategiji razvoja informacijske družbe in do leta 2020 celotno Slovenijo pokrili s hitrim internetom?
2. Kako in do kdaj bo podjetje RUNE-SI zagotovilo širokopasovni internet na območju Haloz? Kakšna bo pri tem vloga države, kakšna bo vloga občine in kaj le to pomeni za potrošnika, gospodinjstva? Ali bo zasebni vlagatelj v ta namen pridobil nepovratna sredstva? Kdo bo poskrbel za pridobivanje služnosti?
3. Ali ste naredili primerjavo izgradnje širokopasovnega omrežja na območjih z redko poseljenostjo s pomočjo evropskih sredstev proti zasebnemu vlagatelju, ob upoštevanju, da je potrebno zagotoviti pokritost z internetom po celotni Sloveniji in da tržnega interesa za to povsod ni?

Odgovor vlade.