Številni upokojenci neupravičeno prejemajo nižje pokojnine?

Poslanka SDS Suzana Lep Šimenko je na Vlado RS naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi s pravicami iz pokojnine.

Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.

Spoštovani!

V začetku devetdesetih let so številna podjetja zaradi slabih poslovnih rezultatov zaposlenim izplačevala le del plače, za neizplačan del pa so prejeli potrdila, ki bi jih uveljavili kot pravico ob upokojitvi iz pravice do lastninjenja ob preoblikovanju podjetja. Le tega ZPIZ do leta 2002 pri določanju višine pokojnine ob upokojitvi ni upošteval.

Leta 2002 pa je Ustavno sodišče v odločbi št. U-1-392/98, z dne, 10. 7. 2002, priznalo, da delavcem, ki so namesto dela plač prejeli potrdila o manj izplačanih osebnih dohodkih kot pravico do kasnejšega lastninjenja, pripada, da se jim del manj izplačanih plač upošteva pri višini pokojnine. ZPIZ po uradni dolžnosti ni poskrbel, da bi se vsem delavcem v višini pokojnine pravilno zajeli tudi ti zneski, vse do leta 2015, ko je Ustavno sodišče z odločbo U-I-239/14-10 in pojasnilom Up-1169/12-24, kjer je odločilo, da mora ZPIZ upoštevati ta del neizplačanih plač, za katere so bile izdane listine oz. pozvalo s to odločbo tudi vse upravičence, da lahko v roku 60 dni od objave tega dokumenta v Uradnem listu, svoje pravice zahtevajo.

ZPIZ je nato izvedel nekaj revizij v podjetjih, za katere je smatral, da bi lahko bili med tistimi, ki niso delavcem izplačali vseh plač po kolektivnih pogodbi, temveč so jim izdali listine o manj izplačanih osebnih dohodkih.

Zanima me:

• Koliko revizij podjetij je iz tega naslova ZPIZ naredil po posameznih območnih enotah?

• Zakaj ZPIZ po uradni dolžnosti ni naredil revizij  vseh podjetij, ki so poslovala v tistem obdobju?

Glede na dejstvo, da sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja temelji na načelu, da pravice iz pokojnine izhajajo iz dela, in ob dejstvu, da številni, zlasti starejši upokojenci, ne sledijo objavam v Uradnih listih, je, seveda, skrajno neprimerno, da ZPIZ ni naredil revizije vseh podjetij in tako sam ugotovil, kateri so tisti upokojenci, ki niso prejeli ustreznih pokojnin, ker se jim niso upoštevale listine o manj izplačanih osebnih dohodkih. V kolikor bi bilo le to za ZPIZ preveč obširno, bi lahko ob mesečnih obvestilih o pokojninah vse upokojence seznanil, da obstaja 60–dnevni rok za vlaganje zahtevkov vseh tistih, ki se jim niso upoštevale listine o manj izplačanih osebnih dohodkih.

V zvezi z navedenim vas sprašujem:

• Zakaj ZPIZ s posebnim obveščanjem ni pozval morebitnih upravičencev (ali vseh upokojencev, ki bi se znotraj obvestila morebiti prepoznali) in jih seznanil s 60-dnevnim rokom za vlaganje zahtevkov?

• Kolikim upokojencem je ZPIZ zavrnil zahtevek z razlogom, ker so zamudili 60-dnevni rok?

• Koliko upokojencem je bila priznana višja pokojnina iz osnove upoštevanja listin o manj izplačanih osebnih dohodkih? Kakšno je povprečno povišanje pokojnin teh upravičencev?

Po Zakonu o splošnem upravnem postopku organ mora skrbeti, da nevednost in neukost stranke in drugih udeležencev v postopku nista v škodo pravic, ki jim gredo po zakonu.

V zvezi s tem sprašujem:

• Ali razpolagate s podatkom, koliko upokojencem do danes ni bila priznana višja pokojnina, ker jim niso bile upoštevane listine o manj izplačanih osebnih dohodkih? In za kakšne zneske so prikrajšani?

Odgovor vlade.