Številke ne lažejo: število prošenj za mednarodno zaščito v zadnjem letu skokovito naraslo

Poslanec SDS mag. Branko Grims že dlje časa opozarja na spremenjene okoliščine glede ilegalnih migracij, ki so Evropo zajele v letu 2015. V t. i. prvem migrantskem valu je več kot pol milijona ilegalnih migrantov s pomočjo takratne vlade Mira Cerarja zgolj prešlo Slovenijo, saj so si za cilj zadali države srednje in severne Evrope, denimo, Nemčijo, Avstrijo, Švedsko. A ko so v slednjih državah ugotovila, da vodijo napačno migrantsko politiko in da v države ne prihajajo fiziki in inženirji, pač pa nepregledna množica tistih, ki ne želijo delati, temveč živeti od visokih socialnih transferjev, so napovedale poostreno varovanje svojih meja, zaostritev azilne zakonodaje in vračanje vseh tistih ilegalnih migrantov, ki niso upravičeni do mednarodne zaščite. Odziv ilegalnih migrantov na omenjene ukrepe pa se odraža v spremembi njihovega končnega cilja. Za slednjega so si izbrali prav Slovenijo, ki kot ena redkih evropskih držav ni zaostrila svoje azilne zakonodaje in ima še vedno zelo dobro socialno podporno mrežo, ki jo ilegalni migranti lahko izkoristijo.

Da se je število ilegalnih prehodov slovenske meje v zadnjih mesecih močno povečalo, opozarjajo številni policisti, ki varujejo mejo v Beli krajini in tamkajšnji prebivalci, ki zaostreno varnostno situacijo vsakodnevno občutijo na lastni koži. Presenetila ni niti, sicer pogumna, nedavna izjava nekdanje ministrice za notranje zadeve Vesne Györkös Žnidar, češ da se Slovenija sooča z zelo očitnimi zlorabami azilnih postopkov, pri čemer je spregovorila tudi o po njenem mnenju nezakonitem delovanju nevladnih organizacij.

Mag. Grims je zaradi vsega navedenega od Ministrstva za notranje zadeve v pisnem poslanskem vprašanju zahteval točne številke, in sicer glede števila prestreženih ilegalnih migrantov in števila prošenj za pridobitev statusa po zakonu o mednarodni zaščiti od leta 2015 do konca avgusta 2018. Zanimalo ga je tudi, koliko izmed prosilcev za mednarodno zaščito in tistih, ki so ta status že pridobili, se nahaja v Sloveniji ter kakšna je struktura vseh omenjenih.

Številke ne lažejo in so izjemno zaskrbljujoče.

1.    Število prestreženih ilegalnih migrantov:

2.    Prošenj za pridobitev statusa po zakonu o mednarodni zaščiti:

3.    Struktura ilegalnih migrantov:

Z ministrstva so odgovorili tudi, da je nastanitev prosilcev za mednarodno zaščito in oseb s priznanim statusom mednarodne zaščite v pristojnosti Urada RS za oskrbo in integracijo, zato teh podatkov ne morejo posredovati.

Jasno torej je, da število ilegalnih prehodov meje skokovito narašča, čemur sledi tudi povečano število prošenj za mednarodno zaščito. Prošnje v veliki večini vlagajo moški, nikakor pa ne ranljive skupine, kot so ženski in otroci. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da je bilo od leta 2015 do konca avgusta letos največ statusov za mednarodno zaščito podeljenih moškim, celo več kot ženskam in mladoletnim otrokom skupaj.

Celoten odgovor na pisno poslanske vprašanje mag. Grimsa je dosegljiv tukaj.