Slovenci v Italiji naj bi ostali brez zadnjih dveh slovenskih bank, a vlada ne reagira

Poslanec SDS Danijel Krivec je na ministra za zunanje zadeve Karla Viktorja Erjavca in ministra brez resorja pristojnega za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazda Žmavca naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z reformo zadružnih bank v Republiki Italiji.

Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.

Spoštovana ministra!

Na predlog vlade Mattea Renzija v italijanskem parlamentu poteka razprava o reformi zadružnih bank. Vladni predlog predvideva, da se morajo manjše zadružne banke pripojiti vsedržavnemu holdingu, kar bo pomenilo, da bodo izgubile svojo upravno avtonomijo, saj bo o ključnih izbirah poslovne politike odločal holding v Rimu.

To je še posebej kočljivo za bančne ustanove slovenske narodne skupnosti v Italiji, kjer po likvidaciji Tržaške Kreditne Banke ter komisarski upravi in nato prodaji Kmečke Banke iz Gorice delujeta le še dve zadružni banki, in sicer Zadružna Kraška Banka s sedežem na Opčinah pri Trstu in Zadružna banka Sovodnje in Doberdob s sedežem v Doberdobu.

Na predlog vlade Mattea Renzija o reformi zadružnih bank sta se odzvali obe omenjeni slovenski banki in predlagali odobritev amandmaja, ki bi predvideval možnost ustanovitve samostojnih zadružnih bančnih skupin v deželah in pokrajinah s posebnimi statuti.

Vendar pa omenjeni amandma ni doživel podpore v pristojni komisiji (odboru) v senatu, pač pa je prodrl predlog Južnih Tirolcev, ki so si preko svojih poslancev stranke SVP izborili možnost, da ohranijo samostojnost lastnega bančnega sistema zadružnih bank Reiffeisen.

Slovenci v Italiji torej tvegajo, da s tem sedaj dokončno izgubijo še zadnji dve slovenski banki, ki delujeta na slovenskem naselitvenem ozemlju v Italiji.

Slovenska vlada do danes ni reagirala na omenjene poteze Republike Italije, ki nedvomno znižujejo raven zaščite Slovencev v Italiji, saj se dotikajo enega od najbolj pomembnih gospodarskih dejavnikov v manjšini, ki tako tvega, da izgubi svojo samostojnost.

Gre namreč za upravno avtonomijo dveh slovenskih bank, ki pa je ne more nadomestiti nobeno zagotovilo o nadaljevanju dvojezičnega poslovanja le-teh. Samo dvojezično poslovanje je sicer pomembno, bistvena pa je pravica do samostojnega določanja poslovne politike neke banke, ki se izraža pri načinu in kriterijih kreditiranja, kadrovanju, podpiranju družbenih dejavnosti manjšine itd.

Zanima me:

1. Ali je ministrstvo za zunanje zadeve seznanjeno z namero o reformi zadružnih bank v Republiki Italiji in o zgoraj navedenih posledicah te reforme na bančne ustanove slovenske narodne skupnosti v Italiji?

2. Če je ministrstvo za zunanje zadeve s tem seznanjeno, ali je v zvezi s tem vprašanjem kakorkoli ukrepalo pri italijanskih oblasteh? Če da, kako? Če ni, zakaj ni podvzelo nobenega konkretnega koraka v zvezi s tem?

3. Ali se predstavniki Ministrstva RS za zunanje zadeve ali Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu kakorkoli pogovarjajo s predstavniki slovenske manjšine v Italiji v zvezi z omenjenim vprašanjem?

4. Kakšna je ocena Ministrstva za zunanje zadeve in Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu glede vpliva reforme na slovenske bančne ustanove v zamejstvu?

Odgovor ministra.