Se slovenska sodišča za svetovalna mnenja obračajo na Evropsko sodišče za človekove pravice?

Poslanka SDS Anja Bah Žibert je na ministra za pravosodje mag. Gorana Klemenčiča naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi s stanjem v sodstvu.

Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.

Spoštovani gospod minister!

V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke že dlje časa opozarjamo, da stanje v slovenskem sodstvu ni zadovoljivo oziroma je slabo. Na to sem večkrat opozorila že tudi sama, bodisi v razpravah bodisi v okviru poslanskih vprašanj.

Da je stanje v sodstvu slabo izkazujejo povsem izmerljivi podatki, izkazujejo ga preštevilni sodni procesi, ki sodijo v nek drug družben sistem. Prav tako nas na to opozarjajo državljani in tudi sodniki sami. Ljudje so izgubili zaupanje v sodišča in sodbe, ki se izrekajo “v imenu ljudstva”.

Leta 2013 sta sodstvo in vlada podpisali zavezo za izboljšanje stanja v sodstvu s ciljnim stanjem v roku enega leta ter predlaganimi konkretnimi ukrepi. Od Vašega nastopa funkcije ministra za pravosodje pred slabima dvema letoma ni bilo za izboljšanje stanja praktično storjeno nič.

Dejstvo je, imamo še vedno previsok delež sodnikov na število prebivalcev in po tem kazalniku ostajamo pod povprečjem v Evropski uniji. Slovenija še vedno ostaja visoko nad povprečjem po porabi denarja iz državnega proračuna za delo sodišč, kar dokazuje tudi primerjava z drugimi državami Evropske unije, ki so v bistveno boljšem gospodarskem in finančnem stanju. Torej, so boljše tudi plače zaposlenih.

Učinkovitost, obvladovanje prejetih zadev in pričakovani čas rešitev slovenskih sodišč, predvsem kar se tiče gospodarskih sporov, negativno vpliva na naše gospodarstvo in konkurenčnost.

Vaš odgovor na moje poslansko vprašanje glede odgovornosti sodnikov za dolgotrajne postopke in krivične sodbe pa kaže, da se takšno ravnanje dopušča in le redko ustrezno sankcionira. Naj spomnim na Vaš zapis, da je bila v zadnjih štirih letih odvzeta sodniška funkcija šestim sodnikom, med katerimi pa takega ukrepa ni bil deležen nihče v kakšnih od razvpitih afer sodniškega (ne)dela. Skratka številni sodniki, ki so pri svojem delu kršili ustavo, zakone in etična merila, še naprej ostajajo na svojih položajih in očitno veljajo za nedotakljive.

Vse zgoraj navedeno samo utrjuje ugotovitev, da je z našim sodnim sistemom nekaj hudo narobe. Dokler ne bodo funkcij v pravosodju zasedli ljudje, katerih “čevlji ne bodo okuženi z glivicami nezakonitosti”, ne bo pozitivnih in več kot potrebnih sprememb in posledično višjega zaupanja v pravosodni sistem.

Konec leta 2014 je Državni zbor RS sprejel Zakon o ratifikaciji Protokola št. 16 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Bistvo omenjenega protokola je v dani možnosti, da pogodbenice zaprosijo Evropsko sodišče za človekove pravice za svetovalna mnenja o načelnih vprašanjih, ki se nanašajo na razlago ali uporabo pravic in svoboščin. Naj ob tem spomnim na lanskoletno ugotovitev Evropskega sodišča za človekove pravice, ki Slovenijo uvršča v sam vrh kršitev človekovih pravic glede na število prebivalcev.

V zvezi s tem Vas sprašujem naslednje:

1. Ali se je Republika Slovenija že poslužila s protokolom dane možnosti glede svetovalnega mnenja pri določeni zadevi?

2. V kolikor se ga je Republika Slovenija že poslužila, prosim za podatek o tem, kolikokrat in ali je bilo zaprosilo s strani Republike Slovenije za svetovalno mnenje na ESČP vzeto v obravnavo?

3. Glede na znane podatke o številnih kršitvah človekovih pravic na slovenskih sodiščih me zanima, ali se za pridobitev zaprosila za svetovalno mnenje pri določeni zahtevi na Vrhovno sodišče RS in Ustavno sodišče RS obrnejo nižja sodišča, pri katerih in v koliko primerih?

Odgovor ministra.