Proračuna ni možno reševati le z novimi davki in upanjem na višjo gospodarsko rast

Poslanec SDS Marijan Pojbič je na ministra za finance dr. Dušana Mramorja naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z neskladnostjo Slovenije z zahtevami Pakta za stabilnost in rast oziroma evropskimi proračunskimi pravili.

Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.

Po zasedanju finančnih ministrov držav z evrom (evroskupina), ki je potekalo 7. marca 2016, je predsednik evroskupine Jeroen Dijsselbloem sporočil, da mora Slovenija storiti več za spoštovanje evropskih proračunskih pravil. V evroskupini so izpostavili, da je strukturni napor za uresničevanje srednjeročnega fiskalnega cilja Slovenije v letu 2016 le 0,1% BDP namesto 0,6% BDP. Slovenija je zdrsnila v skupino držav, kjer obstaja tveganje neskladnosti z zahtevami Pakta za stabilnost in rast oziroma evropskimi proračunskimi pravili.

Evroskupina ugotavlja, da je naša država javno porabo zmanjšala za okoli 39 milijonov evrov, morala pa bi, in sicer vse do leta 2020, javno porabo zmanjševati za okoli 200 milijonov evrov letno. Gre za vprašanje strukturnega zmanjšanja primanjkljaja. Evroskupina je našega finančnega ministra dr. Dušana Mramorja in predsednika vlade dr. Mira Cerarja jasno opozorila, da proračuna ni možno reševati samo in zgolj z novimi davki in upanjem na višjo gospodarsko rast, temveč predvsem s trajnim znižanjem javne porabe. Zato pa so potrebne strukturne reforme, o katerih pa ni ne duha ne sluha.

Zato sprašujem:

1. Kako se bo ministrstvo za finance odzvalo na ugotovitve evroskupine?
2. Kdaj lahko pričakujemo strukturne reforme in katere?
3. Kdaj bo vlada sledila opozorilom evroskupine in pričela zmanjševati javno porabo v predvideni višini okoli 200 milijonov evrov (0,6% BDP) na letni ravni?

Odgovor ministra.