Priča smo ravnanju vlade in koalicije, ki ima elemente veleizdaje in zavestne kršitve ustave

Poslanke in poslanci uvodni dan decembrske seje državnega zbora zastavljalo Vladi RS ustna poslanska vprašanja. Predsedniku Vlade RS je vprašanje glede arhivov bivše SFRJ zastavil poslanec SDS mag. Branko Grims.

Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.

MAG. BRANKO GRIMS: Spoštovani, vsem prav lep pozdrav. Državni arhivi predstavljajo neprecenljivo narodno bogastvo, saj so najpomembnejši zgodovinski vir o delovanju države in njenih institucij pa tudi državnih funkcionarjev v nekem obdobju. Brez dostopnosti tega vira je vsaka analiza zgodovine posamezne države nepopolna, v določenem delu seveda tudi povsem nemogoča. Analiza zgodovine neke države, ki ne temelji na tem viru, lahko hitro postane predmet manipulacij, ki potem z zgodovino nimajo več prav nobene zveze. V Sloveniji je to vprašanje še toliko pomembnejše, saj so bili arhivi v prelomnem obdobju osamosvojitve in tik pred prvimi demokratičnimi volitvami predmet, ko se je z njimi ravnalo načrtno tako, da se jih je uničevalo in da se je na ta način bežalo pred resnico, skrito v teh arhivih. Toda, ti arhivi obstajajo, v kopiji v Srbiji, v Beogradu.

V Sloveniji je zato ustavodajalec, torej prva demokratično izvoljena skupščina, ko je sprejemala temeljen dokumente, to opredelil celo na ustavno-pravni ravni, arhivi so v Sloveniji predmet ustavnopravne ureditve. V ustavnem zakonu za izvedbo listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije je ustavodajalec takrat nedvoumno zapisal, da Republiki Sloveniji pripadajo vsi državni arhivi SFRJ, ki se nanašajo na Republiko Slovenijo. Če bi hoteli to ustavno odločbo uresničiti, bi seveda v vladi morali od Republike Srbije zahtevati izročitev vseh arhivov nekdanje SFRJ, ki se nanaša na Republiko Slovenijo, preden seje odprlo poglavje izobraževanje in kultura, katerega sestavni del je tudi vprašanje arhivov nekdanje SFRJ. Samo takrat je takšna zahteva učinkovita, to jasno kažejo ne samo izkušnje drugih držav, ampak žal tudi posebej slovenske izkušnje z blamažo s sojenjem v zvezi s strateškim interesom Slovenije o dostopu na odprto morje oziroma z arbitražo.

Namesto tega, ste na simbolen dan, 29. novembra v samo 48 urah za 2. december ob 7.30 zjutraj, ko običajno ni sej, sklicali izredno sejo na kateri ste dali soglasje za odprtje in celo že zaprtje tega poglavja in s tem dejansko prepustili se na milost in nemilost Srbiji, ker pa je bilo to storjeno zavestno ob opozorilu gre za očitno protiustavno ravnanje.

DR. MIROSLAV CERAR: Hvala lepa, spoštovani poslanec, mag. Grims. Zagotovo delimo v vladi vašo skrb za vse tiste arhive, ki nam po nasledstvenemu sporazumu pripadajo iz nekdanje SFRJ. Vendar, moram pojasniti da poglavje številka 26. z naslovom Izobraževanje in kultura v okviru pogajalskega procesa Srbije za članstvo v Evropi to ni nikakor v ničemer povezano s tematiko nasledstva arhivov nekdanje SFRJ.

Vprašanje nasledstva arhivov naslavlja nek drugi sporazum, to je sporazum o vprašanjih nasledstva in arhivi nekdanje Jugoslavije niso sestavni del vsebine oziroma pravnega reda Evropske unije. Če bi to, kar vi predlagate, Slovenija poskušala narediti, bi šlo za nesprejemljivo zlorabo te procedure in zato soglasja Republike Slovenije k odprtju in začasnemu zaprtju tega poglavja nikakor ne pomeni, da se odrekamo arhivom, ki nam pripadajo, v skladu s sporazumom o vprašanjih nasledstva. Prav nasprotno in to želim zelo jasno poudariti, naša vlada vprašanje nasledstva arhivov nekdanje SFR Jugoslavije prepoznava kot izjemno pomembno ter ga naslavlja ob vseh relevantnih srečanjih.

Tako smo oktobra 2016, torej zdaj pred kratkim, v Beogradu na skupnem zasedanju obeh vlad to posebej izpostavili in dosegli en odličen dogovor, da so nam predali že seznam 43 mednarodnih pogodb iz diplomatskega arhiva Srbije, ki so že pripravljeni za predajo in jih bomo po načrtu dobili verjetno nazaj že do konca letošnjega leta, pri čemer je to samo en del procesa, ki se intenzivno nadaljuje. Torej naša vlada je že uspela pridobiti del tega, nadaljujemo pa to zelo intenzivno.

Vprašanje nasledstva arhivov se skladno s postopki in pravili Evropske unije res ne more obravnavati v okviru tega poglavja. Zato pogajalski procesi držav kandidat za članstvo v EU, torej tudi Srbije, potekajo na način, da morajo članice države torej podati soglasje k predlogom, ki jih posreduje Evropska komisija. In predlog osnutka skupnega stališča Evropske unije za to poglavje smo države članice s strani Evropske komisije prejele 18. novembra 2016. Dokumenta sta rezultat daljšega procesa, ki ga seveda poznate tudi poslanci in v osnutku skupnega stališča Evropske unije je zapisano s strani Evropske komisije, da je pravni red Evropske unije v poglavju 26 kulturnem izobraževanju omejen. Zato merila za začasno zaprtje tega poglavja izjemoma niso potrebna, zato je Evropska komisija državam članicam, torej tudi Sloveniji, predlagala odprtje in hkrati že začasno zaprtje omenjenega poglavja. Pri tem poglavju mora namreč država kandidatka, torej Srbija, predvsem zagotoviti ustrezne institucionalne in kadrovske zmogljivosti za sodelovanje v EU programih in sprejeti ustrezne politike na tem področju. Tako da odprtje in hkrati začasno zaprtje tega poglavja, ni nikakor nenavadno. Podobno se je zgodilo že v primeru Hrvaške, Islandije in Črne gore in ker procedura pridobiva na teh soglasjih v Sloveniji zahteva tudi obravnavo pred pristojnimi odbori torej državnega zbora, kar je izjema, se je torej ta kratek časovni rok v Sloveniji spremenil kot v nekakšno specifiko. Ampak kljub temu ostajajo vsi pogoji, da v tem kratkem roku to zadevo zapremo.

Naj vam torej povem zelo jasno: Tu ne bo za Slovenijo nastala nobena škoda, tu ne gre za nobeno neustavno ravnanje slovenske vlade v nobenem primeru, gre pa za to, da pač korektno sodelujemo v teh procesih, pridružitvenih procesih novih kandidatk članic, ki si želijo vstopiti v to ožjo in širšo evropsko družino. Tako da ponavljam – to poglavje, ki ga omenjate in to kar ste omenili nikakor ni povezano s tematiko nasledstva arhivov nekdanje SFR Jugoslavije in Slovenija bo v tem procesu, ki ga seveda intenzivno nadaljujemo, naredila vse, da pridobi vse tiste arhivske dokumente, gradiva, ki nam pripadajo in to vam zagotavljam, da je še kako v bi rekel moji viziji in se bomo za to maksimalno potrudili.  Hvala lepa.

MAG. BRANKO GRIMS: Spoštovani, dostikrat rečem, da bi potrebovali v tem parlamentu pojočo travico, ki bi povedala resnico, ali pa vsaj resen premislek o tem, v katerem paralelnem svetu delujeta vlada in koalicija, kajti to, kar navajate, spoštovani gospod Cerar, z realnostjo modernega sveta in Evropske unije nima prav nobene zveze. Vsa pogajanja, kadar se je vključevala kakšna nova potencialna članica v Evropsko unijo, so v resnici potekala tako, da so se bilateralna vprašanja razčistila pred ali najkasneje v času odpiranja posameznega poglavja. Takrat je seveda država, ki se želi vključiti, bolj odprta, bolj občutljiva in takrat je pripravljena popuščati pri različnih problemih. Vse drugo je prepuščanje se na milost in nemilost, neki nadaljnji trgovini. Že na seji je eden od članov koalicije duhovito rekel: »No, sedaj bodo pa zahtevali vsa Titova vozila iz muzeja zato, da nam bomo dali kakšen del arhivov.« To je bila vaša koalicija, je to izjavila.

Če se stvari ne uredi pravočasno, je to potem vse stvar trgovine. In tukaj ne gre za 43 nekih pogodb, ampak gre za ogromne arhive posameznih institucij – od predsedstva nekdanje Socialistične Republike pa preko tajne politične policije slovenskega dela pa preko tajne politične policije slovenskega dela pa preko navadne policije in tako naprej. Skratka, vse tisto, kar se je pošiljajo v Beograd. In to vi veste.

In tukaj, seveda, takšno ravnanje pomeni, da ste se zavestno odpovedali edinemu učinkovitemu sredstvu, da bi dejansko bili ti arhivi izročeni in s tem uresničena ustavna določba, ki je kristalno jasna. To je del ustavnega reda in vi ste ustavni pravnik in to veste, da pri vsem svojem delu vas to zavezuje in da bi morali storiti vse, da bi to uresničili. Vi pa ste izpustili zavestno iz rok s hitenjem edino učinkovito sredstvo. To je zdaj realno stanje in to je stanje, ki ima elemente veleizdaje in ki ima elemente zavestne kršitve ustave.

DR. MIROSLAV CERAR: Pravzaprav odgovarjam samo zaradi javnosti, kajti na takšne, resnično nepremišljene pripombe, kot je ta o veleizdaji pa tudi o neustavnosti, sem enostavno brez besed. To pa so takšne nekorektne, neresnične in mislim, da za poslanca nedostojne insinuacije, da jih moram samo, bi rekel, z eno besedo, zavreči in povedati to, da proces Srbije na poti priključevanja Evropski uniji, pridruževanja bo še zelo dolg, gospod Grims in ko govorite o pravočasnosti, morate pomisliti tudi, na takšne zadeve, če že insinuirate neke stvari, ki so zelo nekorektne, ampak vi jih to, vi na to ne gledate kakšen je to, kakšna je to izvaja v smislu ugleda Republike Slovenije navzven. Ste že večkratna dajali izjave, ki so nas v svetu blamirale, po nepotrebnem, ker so bile neutemeljene in to je nekaj na kar ne morem, kot predsednik vlade pristati, da se Slovenijo blati na javnem prostoru tudi pred tujino, na to ne bom pristal.

In še to vam povem, da očitno vidim tu neko slabo vest, kajti v vseh prejšnjih vladah, in nekatere so bile tudi pod vašo domeno, ni prišlo do nobenega napredka, zdaj ko pa smo dobili neke stvari iz Arhiva pa dvigate vik in krik, da se to ne bi opazilo in se osredotočate na neko temo, na nekorekten način. Jaz sem zelo jasno povedal, ne delamo nič neustavnega, nič kar bi škodilo Sloveniji, delamo pa tisto, kar bi že zdavnaj lahko, vsaj do neke mere bilo narejeno, pa ni bilo, ampak s tem delom bomo nadaljevali in verjamem, da tudi vi z nami, ker verjamem, da tudi Državni zbor si želi tega, kar sicer vi kot željo pravilno naslavljate, tu imamo seveda isti cilj, ampak pot kot jo predlagate oziroma načini in te, bi rekel, nepotrebne obtožbe in neresnice so resnično že, bi rekel, zelo zelo pretirane. Hvala lepa.

MAG. BRANKO GRIMS: Predlagam, da se nujno opravi razprava na seji državnega zbora o tej izjemni nujnosti hitenja, dajanja soglasja, kot odprtju in celo že tudi zaprtju poglavja Izobraževanje in kultura za Srbijo, katerega sestavni del so dejansko tudi vprašanja arhivov, državnih arhivov nekdanje SFRJ, ki po ustavnem zakonu pripadajo Republiki Sloveniji.

Sami ste povedali, gospod Cerar, da bo to proces, ki bo trajal še par let, in par let že traja. Zakaj je bilo torej to potrebno storiti v 48 urah in zakaj se ni hotelo tega umakniti z dnevnega reda, dokler se vseh teh vprašanj ne razčisti? Najbrž je odgovor popolnoma jasen. Gre za beg pred resnico. Samo nadaljevanje enega in istega bega pred resnico, ki ga je pomenilo nekoč sistematično in načrtno uničevanje prav teh istih arhivov, tistega dela oziroma kopij, ki so se nahajale na ozemlju Republike Slovenije.

In zdaj se seveda ne želi omogočiti neoviranega dostopa za zgodovinarje, za vse, kar zadeva slovensko zgodovino, tako kot to zahteva ustavni red. To povzroča neprecenljivo zgodovinsko škodo in je v očitnem neskladju s slovensko ustavo. Zaradi tega je nujno, da o tem spregovori državni zbor. Kajti, odpovedali ste se edinemu učinkovitemu sredstvu, ki ga potrjuje vsa zgodovina Evropske unije, vsa zgodovina približevanj, pridruževanj, pridruževalnih procesov posameznih držav, ko so se priključevale k Evropski uniji, ko bi lahko neko odprto vprašanje pač sorazmerno hitro in zlahka uredili na način, ki ga ne, samo bi pričakovali od ogovorne vlade, ki spoštuje svojo lastno zgodovino in interese Republike Slovenije, ampak ko od nje celo zahteva ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije. Edino učinkovito pravno sredstvo s tem samo 48 urah hitenja pač vrgli skozi okno. To je nedopustno. Storjeno je bilo zavestno.

In zaradi tega, gospe in gospodje, bi o tem moral spregovoriti državni zbor. Kajti zadeva je zdaj na točki, ko se bo po vsej verjetnosti prej ali slej razpletla v nekaj tako slabega, kot se je žal za Slovenijo razpletla mednarodna arbitraža, kjer se sedaj mimogrede ukvarjajo s tem kdo je komu dal podatke, ne pa kako s ta lahko dva predstavnika Republike Slovenije, tudi predstavnica slovenske vlade po odprti liniji telefona govorila velike neumnosti o tem kdo in na čigavi strani so sodniki. Tako, gospe in gospodje se to konča in bolje, da se to konča z razpravo v državnem zboru, kot z ustavno obtožbo predsednika vlade, ki je ustavni pravnik.