[POSLANSKO VPRAŠANJE] Kako bodo odpravljene čakalne dobe za MR diagnostiko?

Poslanec SDS Tomaž Lisec je na ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z magnetno resonanco.

Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.

Spoštovani minister,

kot veste je magnetna resonanca (MR) ena od temeljnih slikovnih preiskav in omogoča postavitev natančnih diagnoz. Potreba po tovrstni diagnostiki iz leta v leto samo raste, dostopnost raste precej počasneje in predvsem neenakomerno glede na države. Če pogledamo nekoliko bolj bogate države, se pacienti tam z magnetno resonanco srečujejo vedno bolj pogosto in vedno bolj razširjeno. Verjetno se približujemo točki, ko bo podobno razširjena kot klasični rentgen. Slikanje z magnetno resonanco ima v primerjavi z drugimi metodami, npr. z rentgenom/CT kar nekaj prednosti. Ena od temeljnih prednosti je, da omogoča dober kontrast tudi med nekaterimi tkivi, ki se na rentgenskih/CT slikah ne ločijo dobro (tu gre predvsem za različna mehka tkiva). Druga prednost je, da v nasprotju z rentgenom/CT za zdaj ni podatkov, da bi slikanje z magnetno resonanco škodilo zdravju. Zato se mi postavlja vprašanje, zakaj tudi pacientom v Sloveniji ne omogočimo dostopnosti po višjih standardih, če pa je slikanje z magnetno resonanco tako dobro? Odgovor je žal preprost – naprave za slikanje z magnetno resonanco so zelo drage in zato redke. V Sloveniji jih imamo po zadnjih dostopnih podatkih na spletu takšnih tovrstnih naprav 28, od tega jih je 16 v bolnišnicah in pri koncesionarjih (tu preiskave pokriva zdravstveno zavarovanje).

Naj omenim pri tem podatku še zelo pomembno dejstvo, da vse bolnišnice in koncesionarji ne pokrivajo vseh MR preiskav, zato so pacienti prisiljeni na preiskave čakati dolgo, nekateri žal tako dolgo, da se jim med čakanjem poslabša zdravstveno stanje. Po preverjanju, kje se nahajajo MR ambulante, sem prišel do spoznanja, da tudi nekatere splošne bolnišnice teh sploh nimajo. Žal podatki kažejo, da tudi nekatere regije s splošno bolnišnico (ki ne premorejo MR aparata) nimajo niti enega koncesionarja, ki bi opravljal MR diagnostiko. Kar pomeni, da so posebej za starejši del prebivalstva preiskave težko dostopne in jih postavljajo v finančno še težji položaj.

Ob enem pa tudi podatki raziskave iz  leta 2019 niso za nas niti malo spodbudni, saj kažejo, da se Slovenija nahaja z 12,5 MR aparati na milijon prebivalcev v spodnji polovici EU držav in kar pomeni, da precej zaostaja za zahodnima sosedama (Italija, Avstrija) in tudi za Francijo, ki ima podoben zdravstveni sistem, kot je pri nas v Sloveniji. Iz zgoraj navedenih podatkov lahko sklepamo, da se je v Sloveniji drastično povečalo število preiskav. Na to kažejo tudi podatki raziskave, ki je bila narejena za obdobje od 2010 do 2019. Raziskava je pokazala, da je bilo v letu 2010 opravljenih 48.904 pregledov in da je bilo v letu 2019 opravljenih 167.221 pregledov. To pomeni, da se je število preiskav na letni ravni povečalo za 118.317 pregledov. Če povzamem na hitro, lahko sklepamo, da se je število preiskav povečalo za skoraj štirikrat več kot jih je bilo v letu 2010.

Zato sprašujem:

1. Ali lahko v prihodnje pričakujemo nove MR aparate/diagnostike v Sloveniji, da se zmanjšajo čakalne dobe?
2. V katerih regijah lahko pričakujemo povečanje MR preiskav oz. nove MR diagnostike in kako dolgo bo to trajalo?
3. Ali lahko v prihodnje  tudi v posavski regiji, ki je ena redkih regij, ki ima splošno bolnišnico in nima MR diagnostike pričakujemo MR ter kdaj?
Kakšna je potreba, po vašem mnenju, glede na podatke, ki sem jih zgoraj predstavil, po MR diagnostiki v Posavski regiji in ali regija sploh, po vašem mnenju, potrebuje MR diagnostiko? Torej ali naj bodo pacienti v Posavski regiji še najprej prikrajšani in naj raje odhajajo na preiskave na druge konce države?