Podatki na področju predšolskega izobraževanja so jasni: zasebno ne ogroža javnega

Poslanka SDS Nada Brinovšek je na ministrico za izobraževanje dr. Majo Makovec Brenčič naslovila pisno poslansko vprašanje, v katerem jo je zanimala predvsem situacija na področju zavodov za predšolsko vzgojo oz. vrtcev. V Republiki Sloveniji v letošnjem šolskem letu delujejo 304 javni vrtci, od tega jih je 108 samostojnih in 196 takšnih, ki delujejo pri osnovni šoli. Cene programov so javno dostopne, najdemo jih lahko na spletnih straneh Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter posameznih vrtcev. Povprečna cena dnevnega programa javnega vrtca za prvo starostno obdobje je 441,85 evra, za drugo starostno obdobje pa 333,42 evra.

Poleg tega pa v letošnjem šolskem letu deluje tudi 86 zasebnih vrtcev. Tudi zasebni vrtci so dolžni objavljati cene programov na svojih spletnih straneh, da se starši, ki imajo sicer pravico izbrati program za svoje otroke, s cenami predhodno seznanijo. Če pogledamo zgolj cene nekaterih zasebnih vrtcev, kot primer smo vzeli zasebne vrtce v mestni občini Novo mesto, lahko vidimo, da njihove cene malenkost, in to navzgor ali navzdol, odstopajo od povprečnih cen v javnih vrtcih. Cene dnevnih programov za prvo starostno obdobje v zasebnih vrtcih so, denimo, 505, 453 ali 469 evrov, medtem ko so cene dnevnih programov za drugo starostno obdobje 384, 328 ali 339 evrov.

O vseh zgoraj navedenih podatkih je v svojem vprašanju spraševala poslanka SDS Nada Brinovšek, hkrati pa jo je zanimalo tudi, ali je bil v preteklosti v Sloveniji ustanovljen kakšen zasebni vrtec, ki je ogrozil delovanje ali celo povzročil ukinitev javnega vrtca. Presenetljivo ali ne, ministrica dr. Maja Makovec Brenčič je zapisala: »Zasebni vrtci, ki jim v skladu s 3. členom Zakona o vrtcih pripadajo sredstva iz proračuna občine, morajo izpolnjevati zahtevane pogoje, zato ne ogrožajo javne mreže zavodov za izvajanje predšolske vzgoje.«

Skratka, v Sloveniji deluje skorajda tretjina vrtcev, ki so zasebni, in ki hkrati ne ogrožajo preostali dve tretjini javnih vrtcev.

Tako govorjo dejstva in ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič za področje predšolske vzgoje. Ob takšnih podatkih je nerazumljivo, da se koalicija loteva spremembe ustave, tega najvišjega državnega akta, zaradi nestrinjanja z odločitvijo ustavnega sodišča. Ustavno sodišče je namreč pred skoraj tremi leti odločilo, da morajo biti zasebne osnovne šole, ki izvajajo javno veljavni program, financirane v enaki višini kot javne šole. Učenci zasebnih in javnih šol se učijo po povsem enakem programu, obenem pa morajo starši otrok v zasebnih osnovnih šolah za izobraževanje plačevati več. Ustavno sodišče je odločilo, da takšna ureditev financiranja osnovnih šol ni ustrezna in zakonodajni veji oblasti, to je državnemu zboru, naložilo čimprejšnjo odpravo neustavnega stanja. Poslanska skupina SDS je večkrat poskušala doseči sprejem zakonodaje, ki bi sledile navodilom Ustavnega sodišča, a vsakič neuspešno. Koalicija tako raje, namesto, da bi sledila napotkom Ustavnega sodišča, spremeni ustavo ter na tak način naredi popoln obvod okoli omenjene ustavnosodne odločitve. Argumenti glavnih akterjev spremembe, to je poslancev Socialnih demokratov in DeSUS, so, da gre pri vsem skupaj za ideološko vprašanje in da karkoli zasebnega ogroža javno. Ob tem velja poudariti, da razmerje med zasebnimi in javnimi osnovnimi šolami še zdaleč ni enako razmerju zasebnih in javnih vrtcev. V Sloveniji imamo namreč zgolj 1 % zasebnih osnovnih šol. In če tretjina zasebnih vrtcev po besedah ministrice ne ogroža preostalih dveh tretjin javnih vrtcev, kako si potem lahko razložimo, da 1 % zasebnih osnovnih šol ogroža preostalih 99 % javnih osnovnih šol, kar vztrajno ponavljajo koalicijski poslanci?

Namesto da predsednik vlade Miro Cerar javno izraža, da je žalosten, ker sodba Ustavnega sodišča še ni uresničena, bi morda raje za skupno mizo zbral poslance SD in DeSUS ter ministrico in preprečil politično kratkovidno spreminjanje ustave ter poskrbel za ustrezen sprejem zakonodaje. Ministrica Maja Makovec Brenčič pa bi tudi lahko poudarila, tako kot v primeru javnih in zasebnih vrtcev, da zasebno ne ogroža javnega, navsezadnje so tudi osnovne šole financirane iz proračuna.

Največji paradoks pa je, da glavni akterji predlaganih sprememb ustave na področju šolstva v javnosti vehementno zatrjujejo, da zasebno ogroža javno, po drugi strani pa v svoji zasebnosti prav ti največkrat šolajo svoje otroke v zasebnih ustanovah oz. te zasebne ustanove tudi uporabljajo.

Celoten odgovor vlade je na voljo tukaj.