Odsotnost vizije Evropske unije je pri predsedniku vlade več kot očitna

V Državnem zboru RS se je danes začela bržkone najkrajša redna seja v zgodovini, saj bo trajala zgolj dva dni. Prvi dan je tako predsednik vlade odgovarjal na poslanska vprašanja. Poslanca SDS dr. Anžeta Logarja je zanimalo, kakšna je vizija Marjana Šarca glede Evropske unije, še posebej za to, ker bo Slovenija leta 2021 vodila polmilijonsko evropsko družino.

Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.

DR. ANŽE LOGAR: V petek smo imeli zelo zanimivo razpravo na Odboru za zadeve Evropske unije z slovenskimi evro poslanci. Razprava je trajala šest ur, bila je na mestu, posebej zato, ker se je ugotovilo, da marsikateri, posebej še koalicijski poslanec, ne loči med pristojnostmi Evropskega parlamenta, slovenskega parlamenta in slovenske vlade. S tega vidika je še sreča, da sta še dve leti do slovenskega predsedstva, da bodo uspeli osvojiti ta potrebna znanja.

Številni poslanci, tudi koalicijski, so postavljali vprašanja vizije in prioritet Slovenije – tudi sam sem to vprašal evroposlance – , ampak glede na to, da boste imeli vi, gospod Šarec, čez dve leti škarje in platno evropske prihodnosti v rokah, mislim, da ste vi pravi naslovnik za to vprašanje.

Ko ste zavrnili nastop v Evropskem parlamentu, ste nas, Slovence in Slovenke v bistvu opetnajstili za vašo vizijo prihodnosti Evropske unije v tem ključnem obdobju – o tem se pa vsi strinjamo, da je Evropa v ključnem obdobju. Naj samo omenim, da je bilo tudi na petkovi razpravi slišati številne kritike za to vaše vprašanje oziroma zavrnitev govora pred Evropskim parlamentom.

Borut Šuklje, mednarodni svetovalec za področje Vzhodne Evrope in Zahodnega Balkana, je nedavno tega zapisal, citiram: »Hrvaška namerava čas svojega predsedovanja Evropski uniji izkoristiti tudi za sporočanja o težavah pri urejanju svojih mejnih vprašanj.« Naj samo povem, da Hrvaška predseduje v prvi polovici leta 2020, torej, mi nasledimo Hrvaško leto dni zatem. Glede na to, da vas je v zadnjem času zapustil še vas svetovalec za zunanjo politiko, edino res izkušeni diplomat v vašem kabinetu, se sprašujem, ali ni torej zdaj pravi, zadnji, čas, da slišimo vaše videnje prioritet razvoja Evropske unije in Slovenije v njej in kako bomo zasledovali interese, kot ste prej rekli, domače domovine v Evropskem parlamentu. Časa imate zagotovo dovolj, glede na to, da vidimo, da mesec za mesec prihaja prazna agenda v državni zbor, verjetno, upam, da razpravljate o prioritetah Evropske unije.

V petek je nekdo na seji OZEU poudaril, da če želimo nekaj začet ali pa razvijat na ravni Evropske unije, najprej potrebujemo vizije razvoja Evropske unije.

Torej gospod Šarec, kakšna je torej vaša vizija razvoja Evropske unije? Kateri so ključni izzivi, ki so pred nami in katere prioritete bo Slovenija zavzemala v okviru tega? Pa prosim za vsebinski odgovor, s konkretnimi nalogami, ki jih nameravate izpeljat.

MARJAN ŠAREC: No, kar se tiče zunanje politike oziroma svetovalcev za zunanjo politiko, naj vas ne skrbi. Kot veste, smo že prejšnji teden imenovali državno sekretarko za to področje zunanje politike, tako da tukaj ne vidim nobenih težav. Gospa je strokovna, gospa se je ukvarjala s temi zadevami že zdavnaj nazaj in tukaj ne bo nobene težave.

Kar se tiče vizije Evropske unije – najprej seveda, zdaj so pred vrati evropske volitve. Po teh evropskih volitvah se bo na ključne funkcije postavljalo nove ljudi, se pravi, predsedovanje Evropskemu svetu, potem predsedovanju Evropski komisiji, Evropski centralni banki in tako naprej.

Moram reči, da z odhajajočo komisijo seveda ne moremo biti zadovoljni, glede na to, če ste omenili, da bo Hrvaška predstavljala svoje neurejene meje s sosednjimi državami, me to veseli, ker Hrvaška razen z Madžarsko nima z nobeno sosedo urejenih meja. Smo poskušali to z arbitražo rešiti na evropski pravno formalni način pa so tudi to zavrnili. Skratka, to me veseli, da bodo lahko Evropi predstavili te težave.

Kot drugo bi si želel seveda, da bo nova evropska komisija spet dala na mizo širitev, se pravi, Zahodni Balkan, vemo, da je to trenutno kar precej pereča komisija in ta komisija je že na začetku povedala, da nadaljnjih širitev ne bo in tukaj pričakujem nadaljnji razvoj. Mi bomo imeli 29. aprila v Berlinu tudi vrh o Zahodnem Balkanu, ki ga sklicujeta kanclerka Merklova in predsednik Macron, kjer bodo prisotne države, ki si želijo v Evropsko unijo in pa Hrvaška ter Slovenija.

Skratka, komisija mora biti bolj aktivna na vladavini prava, ker doslej ni bilo, ampak se je bolj gledalo po strankarskih preferencah. Tukaj ni naključje, saj so tri ključne pozicije zasedene z EPP skupino. Ko je gospod Junker rekel, da se ne bo postavil na nobeno stran, nihče tega od njega ni zahteval, on bi se moral postaviti na vladavino prava in reči, da je treba spoštovati sodišča. Mi imamo sedaj tožbo na Evropskem sodišču in tam bomo videli, kakšen bo rezultat.

Bi si pa želel, da se prihodnji petletni mandat ne bi spet vrtel okoli ene same teme, tako kot se je sedaj dolgo časa okoli Brexita. Se pravi, tukaj so podnebne spremembe, tukaj je tudi digitalizacija, potem prosti pretok ljudi, blaga in storitev, potem seveda tudi glavni problem Evropske unije v tem hipu so, da nekako celotna Evropska unija zaostaja za velikimi, da imamo precej nestabilnih območij. Eno je žal tudi potencialno znotraj Evrope, ne Evropske unije ampak Evrope, se pravi, na Balkanu, tako da veliko vprašanj nas čaka. Verjamem, da bo naslednji mandat spoštoval vladavino prava, da bo spoštoval tudi solidarnost, da bo spoštoval tudi enakopravnost in v to smer moramo iti.

Slovenija bo pripravila nabor dosjejev, ki jih bomo obravnavali pod našim predsedovanjem. Trenutno delovna skupina že dela na tem. Do takrat se lahko marsikaj lahko spremeni, ne nazadnje tudi te vlade lahko ni več takrat, tako da je vse to treba imeti v oziru, ko gledamo naprej. Skratka, naprej prva naloga je, da bo naslednja evropska komisija manj politična, bolj nevtralna in da bo bolj gledala tudi na potrebe malih držav. To je temeljna želja. Seveda Slovenija ne bo država enega problema, se pravi, da bomo samo mejo s Hrvaško dejali ves čas na plano. Tam bomo zadeve spremljali in čakali na implementacijo, ker sodišče …

DR. ANŽE LOGAR:  Gospod Šarec, odgovorili mi niste niti na eno vprašanje. O viziji niste govorili nič. Mene ne zanima, kaj pravi Junker, mene ne zanima, kakšna bo prihodnja Evropska komisija, mene ne zanima, kaj bo Hrvaška delala.

Jaz vas sprašujem iskreno. 13 let nazaj sem sam sodeloval pri pripravi predsedovanja, približno v tej fazi smo bili, in moram reči, da smo se vsak dan na vladi pogovarjali o vsebinah, ki jih bomo zastopali na ravni Evropske unije. Sprašujem vas zato, ker je pred Evropsko unijo veliko ključnih izzivov, javnost pa ne pozna praktično enega vašega stališča o ključnih temah, s katerimi se sooča Evropska unija.

Glejte, ni vam treba imeti strahov, tako kot ste jih imeli pred nastopom v Evropskem parlamentu, da bi bila, recimo, prazna dvorana. Tu smo vsi, polna je dvorana. Ni vam treba skrbet glede jezika, govorite slovensko, morate govoriti slovensko. Ne nazadnje ne morete reči, da vam bodo očitali, da gre za politični govor, ker vam je opozicijski poslanec to temo postavil. Pa kljub temu mi niste odgovorili o nobeni viziji, ki naj jo Slovenija zastopa na ravni Evropske unije.

Ko sem iskal vaše izjave o viziji Evropske unije, je še najdlje prišla tale, citiram: »Verjamemo, da je Evropa dober projekt, potrebujemo pa korenite spremembe.« Ampak priznajte, gospod Šarec, tole je votlo. Kakšne spremembe, v kateri smeri, kaj bo zavzemala Slovenija pri vsem tem? Ali pa tale: »Želimo si Evropo solidarnosti, učinkovito Evropo in Evropo, ki jo bodo vodili kompetentni ljudje z novimi vzorci razmišljanja.« Kdo po vašem mnenju so ti novi ljudje z novimi vzorci razmišljanja? Je to gospod Erjavec, Cerar, Bratušek, vi, Luka Mesec, Theresa May, Salvini? In kaj so to novi vzorci razmišljanja, ki bodo Evropo pripeljali naprej?

Prosim, to so ključna vprašanja, ki so pred Evropsko unijo in ki zadevajo vse nas, glede na to, da bo Slovenija, še enkrat poudarjam, cela Slovenija, ne LMŠ, cela Slovenija prevzemala vajeti Evropske unije in še kako pomembno je, kako bomo vodili to našo veliko Evropsko unijo čez čeri, ki so v prihodnosti, ki se nakazujejo. Hvala za odgovor, vsebinski prosim.

MARJAN ŠAREC: Gospod Logar, ni treba biti prav nič piker in ciničen. To, da vas, mislim, vi ste kontradiktorni. Po eni strani pravite, da vas zanima vizija in kam bo Evropa šla, po drugi strani pa pravite, da vas ne zanima Evropska komisija, da vas ne zanima, kdo bo tam, ampak mislim pa, da je precej od tega odvisno, kdo vodi Evropsko komisijo in kdo vodi evropske institucije na splošno. Predvsem pa je pomembno tudi, kakšen bo rezultat na volitvah. Tako da vemo, če so na ključnih položajih ljudje, ki imajo vizijo za naprej, Evropo brez nekih obujanj nekih starih praks, brez obujanj nekih teženj ali ne vem česa še vse, je bistvena razlika, kot če take ljudi imamo. In danes imamo predsednika Evropskega parlamenta recimo, ki sledi takim praksam. Pa še kakšen bi se našel. Zato zagotovo to ni nepomembno, kdo vodi evropske institucije.

To, da ste se čisto vsak dan na vladi pogovarjali o tem, to rahlo dvomim, ker to me ne boste prepričali, tako zelen pa vendarle nisem. Resda nisem toliko časa v politiki državni kot ste vi, ampak to je malo demagoško govorjenje.

Poleg tega tudi odnosi s Hrvaško, če se vrnem nazaj spet, tudi to bo vseeno ves čas tema, ne nazadnje je vaša vlada takrat poslala specialce v Hotizi na mejo, ker ves čas govorite, da imamo slabe odnose, da smo mi zdaj skregali Slovenijo z vsemi sosedi. Vaša vlada je pošiljala specialce takrat, se spomnim. Tako da nabor teh tem je kar širok.

O konkretnih prioritetah se pa strinjamo, da je ta hip nemogoče govoriti, ker do druge polovice leta 2021 se bo še marsikaj zgodilo. Zato, ja, lahko se smejite, saj ja seveda, saj za vas je to normalno vedno. Veste, smeh je dobrodošel in lahko se smejite, vam nič ne zamerim. Govorim pa tako, kot stvari stojijo dejansko. In vse je odvisno od evropskih volitev in kakšen bo rezultat. Ali bomo dobili naključne pozicije, ljudi, ki bodo to Evropo vodili v to smer, kot si mi želimo, z vladavino prava in ostalimi zadevami, ki sem jih naštel že v prvem delu odgovora. To je bistvo. Če se pa vi smejite, se pa lahko na ves glas smejite. Hvala lepa.

DR. ANŽE LOGAR: Zdaj, nekaj se z gospodom Šarcem strinjam. Rekel je, tako stvari stojijo. Drži, stojijo na mestu. In to je težava. Glejte, nič nisem bil demagoški v zvezi z navedbo, da se je vlada v letu 2006, 2007, 2008 in še prej aktivno pripravljala na predsedovanje praktično vsak dan. Vprašajte državno sekretarko na ministrstvu za kmetijstvo, ki je vodila širšo delovno skupino za priprave na predsedovanje. Vprašajte jo, pa boste videli, kako aktivne so potekale razprave.

In žal mi je, gospod predsednik vlade, ni odvisna vizija Evropske unije od tega, kako se boste vi odrezali na evropskih volitvah, ni odvisna. Vizija Evropske unije je odvisna od tega, kako podrobno je pripravljen plan in kaj vemo, kaj so ključni izzivi pred nami. In na podlagi tega pripravimo program dela predsedovanja.

Poglejte primer predsedovanja Velike Britanije v letu 2005, kjer je direktivo o ohranjanju podatkov telekomunikacijskih gigantov v pol leta spravila iz ideje v zakonodajni predlog. Se da, ampak so vedeli, kaj želijo. Jaz sem hotel od vas danes slišati, kaj boste vi naredili, kateri so ključni izzivi, ki jih vi vidite pred seboj kot predsednik vlade. Časa imate na pretek, kot sem rekel, zakonodajnih predlogov v državnem zboru ni, zato se sprašujem, zakaj bi ga porabljali. Samo nastopanje na pasjih procesijah verjetno ni tisti razlog, ki opravičuje vašo prisotnost. Danes je čas za razpravo, ne samo doma, kaj bomo spremenili, ampak tudi kaj bomo na evropskem paketu spremenili. Ne nazadnje vaš poslanec gospod Prebil je evroposlance v petek spraševal, kaj oni vidijo vizijo Evropske unije. Pa dajte njemu povedati, kakšna je vaša vizija razvoja Evropske unije.

Jaz mislim, da je nuja. Imamo še dve leti do predsedovanja, da to razpravo opravimo tu, v državnem zboru, da bomo vsaj mi vladi pokazali, kaj je tisto, kar naj vlada zastopa v času predsedovanja v drugi polovici 2021, če že vlada nima v tem trenutku nobenega načrta in ideje, kakšne prioritete bo Slovenija v času predsedovanja zastopala.

Jaz ne vem, v tem času mora biti pripravljen že jasen načrt, kateri dokumenti na ravni Evropske komisije bodo prišli v proceduro, ne glede na to, kdo bo na čelu Evropske komisije, kdo bo na čelu Evropskega sveta in kdo bo poimensko sedel v Evropskem parlamentu. Ne glede na to. Predsedovanje pa lahko odloči, te bomo spodbujali, te ne bomo, te bomo puščali vnemar. In to sem hotel danes od vas slišati.

In mislim, da mora slovenski parlament opraviti razpravo o tej temi. In zato predlagam, da glasujemo o tem postopkovnem predlogu, da opravimo razpravo o tej temi. Hvala.