Nada Brinovšek opozarja na napake pri javnem razpisu »Spodbude MSP v lesarstvu«

Poslanka SDS Nada Brinovšek je na Vlado RS naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi z javnim razpisom – spodbuda za MSP v lesarstvu.

Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.

Spoštovani!

Direktorat Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo RS je pripravil javni razpis »Spodbude za MSP v lesarstvu«, pri tem pa zamudil vse razumne roke. Razpis je bil objavljen 29. 7. 2016. Rok za oddajo vlog pa je bil 29. 8. 2016, tako da je s tem datumom pričelo teči obdobje za uveljavitev stroškov.  Za sredstva 2016 je obdobje do 17. 10. 2016, ko je bilo potrebno vložiti poročilo in zahtevek za sredstva. Torej za izpeljavo projekta s sredstvi 2016 so imeli upravičenci na voljo le en mesec in pol, seveda ob dejstvu, da velik del upravičenih stroškov (do 70 %) predstavljajo investicijski stroški strojev in opreme, kjer je potrebno le te naročiti, saj le ti niso na zalogi. To pa je praktično misija nemogoče.

V zvezi s tem sme zanima:

1. zakaj je bil razpis odprt tako kratek čas?

Izvedba razpisa je dvoletna in normalno je, da so se prijavitelji prijavili za celotno obdobje trajanja, torej do konec leta 2017. Težišče stroškov so tako prikazovali v obdobju od 18. 10. 2016 do 30. 10. 2017, ko pa je možno koristiti vire 2017. Ti viri pa znašajo le 2,4 MIO EUR. Nastal je pritisk na ta sredstva, kar je rezultiralo očitno v izredno visokem pragu za izbor in izločanje dobrih projektov.  Razpis je bil deljen na dve kohezijski regiji. Delitev prijaviteljev na zahod in vzhod ter alociranje razpoložljivih sredstev v navedenem razmerju je povzročila uporabo različnih pragov za izločanje, kjer je bil prag z vzhodno kohezijsko regijo višji kot za zahodno.

Glede na navedeno sprašujem:

2. Kakšno razmerje med vzhodno in zahodno regijo ste uporabili pri tem razpisu?
3. Ali so bili kriteriji vstopnega praga temu primerno uporabljeni?

Ključna težava razpisa pa je definicija »novih« izdelkov, ki ni skladno z »inovativnimi« izdelki. Ob tej definiciji lahko nekdo, ki sedaj dela vrata,  kot nov izdelek prijavi izdelavo »pasje hišice« ali »leseno steklenico« in to bo povsem v skladu z definicijo »nov izdelek« pri proizvajalcu. Zato sprašujem:

4. Zakaj je razpis definiral »nove izdelke«, namesto »inovativne izdelke«?
5. Ali proizvodnja oz. izdelava lesnih razvojnih projektov na prioritetne liste v RRP-jih, ne igra nobene vloge pri izboru projektov?

Iz seznama potrjenih projektov je sedaj razbrati, da je bilo iz sredstev 2016 koriščenih le 0,9 MIO EUR, neizkoriščenih pa kar 2,6 MIO EUR. Takšen izid je nedopusten ob dejstvu, da naj bi bila  celotna lesna  in pohištvena industrija prednostna industrijska panoga. V razpisu pa je bilo navedeno, da se v letu 2016 lahko črpa 3,5 MIO EUR, v letu 2017 pa 2,4 MIO EUR.

Glede na navedeno me zanima:

6.  Zakaj je torej ostalo neizkoriščenih kar 2,6 MIO EUR, razpisanih sredstev, oziroma zakaj teh finančnih sredstev niste obravnavali kot celote?

Odgovor vlade.