Nada Brinovšek: Kdo služi na račun programskih modulov v javnih zdravstvenih zavodih?

Nada Brinovšek je ministra za zdravje Sama Fakina naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi z Zakonom o pacientovih pravicah.

Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.

Spoštovani minister!

V SDS smo ob sprejemanju zakona o pacientovih pravicah v letu 2017 opozarjali koalicijo, da zakon ne bo prinesel pozitivnih učinkov.  Opozorili smo, da bo sprememba v zdravstvo prinesla še več birokracije, ki bo naše zdravnike dodatno administrativno obremenila. 

Kot kaže, pa zakon ni prinesel samo več birokracije, temveč tudi določene koristi računalniškim hišam. Po enem letu zdravniki in zobozdravniki, tako zasebni kot javni, ugotavljajo, da koristi ni. To občutijo tudi pacienti.

Združenje zasebnih zdravnikov ugotavlja, da naročilne knjige nikakor ne prispevajo k izboljšanju storitev. Enakega mnenja je tudi Združenje javnih zdravstvenih zavodov. V združenju zasebnih zdravnikov navajajo, da »vodenje naročilnih knjig v osnovnem zdravstvu ne prispeva k večji dostopnosti pacientov in je v tem smislu nepotrebno, da pri izvajalcih v osnovnem zdravstvu ni čakalnih vrst. Prav tako ne prispevajo h kakovosti, varnosti ali hitrosti obravnave pacientov. Nasprotno naročilne knjige povzročajo dodatno nepotrebno administrativno breme, predvsem pa dodatne stroške.«

Zakon predpisuje izključno elektronsko obliko naročanja. V združenju so tudi izračunali, da vzdrževanje računalniških programov stane zdaj vsakega zdravnika okoli tisoč evrov letno.

Glede na navedeno vas sprašujem:
1. Ali ministrstvo razpolaga s podatkom, koliko sredstev je bilo porabljenih za uvedbo teh računalniških modulov v javnem zdravstvu in kakšni so pozitivni učinki uvedbe naročilne knjige na primarni ravni?
2. Kdo je bil ponudnik in kdo je vzdrževalec programskih modulov (vodenje čakalne knjige, vodenje naročilne knjige, poročanje NIZJ …) v javnih zdravstvenih zavodih?

Odgovor ministra.