Nada Brinovšek: Ali vlada zaznava težave s specializacijo klinične psihologije?
sobota, 12. 11. 2016Klinični psihologi zaznavajo, da potrebe po klinično psiholoških storitvah močno presegajo razpoložljive kapacitete obstoječe mreže.
Poslanka SDS Nada Brinovšek je na Vlado RS naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi z javno mrežo in financiranjem kliničnih psihologov.
Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.
Spoštovani!
Psihoterapija je proces zdravljenja psiholoških težav in motenj s psihološkimi postopki, ki jo izvajajo terapevti z ustreznimi psihoterapevtskimi znanji in izkušnjami.
V večini držav po svetu je psihoterapija zdravstvena dejavnost, ki jo izvajajo zdravstveni delavci, praviloma zdravniki psihiatri in klinični psihologi, z ustreznimi dodatnimi psihoterapevtskimi znanji. Tudi v Sloveniji psihoterapijo kot eno od metod zdravljenja izvajajo zdravstveni delavci z ustrezno strokovno izobrazbo (psihiatri in klinični psihologi) in ustreznimi psihoterapevtskimi znanji. Le ustrezna strokovna izobrazba psihoterapevtu omogoča razumevanje posameznikovega psihičnega funkcioniranja, ustrezen izbor in izvedbo zdravljenja duševnih motenj in težav.
Ob tem velja dodati, da so tisti psihoterapevtski pristopi, katerih učinkovitost je podprta z dokazi, navedeni v uradnih kliničnih smernicah za psihološko obravnavo težav in motenj (NICE, APA). Izvajalci izobraževanj pa se na evropskem in/ali svetovnem nivoju združujejo znotraj zvez oz. združenj.
V zadnjih letih v Sloveniji skokovito narašča število zasebnih in javnih izobraževalnih ustanov, ki študente na različnih stopnjah študija usposabljajo za opravljanje psihoterapije ali drugih oblik psiholoških intervencij (npr. psihološko svetovanje), ne da bi le-ti predhodno pridobili ustrezno strokovno izobrazbo. Nekateri od teh izobraževalnih programov tudi zavajajoče uporabljajo koncepte psiholoških intervencij ali psihoterapije za izobraževanje iz pristopov in dejavnosti, ki niso utemeljeni na spoznanjih psihološke znanosti. Teh programov tudi ne najdemo v uradnih kliničnih smernicah za psihološko obravnavo težav in motenj.
Z naraščanjem študijskih programov iz psihoterapije se povečuje tudi število zainteresiranih študentov in diplomantov, ki želijo v javnih zdravstvenih ustanovah opravljati prakso ali se v njih zaposliti.
Iz zgoraj navedenih razlogov klinični psihologi poudarjajo, da je psihoterapija zdravstvena dejavnost, ki jo izvajajo zdravstveni delavci. Predstavlja enega od pristopov nudenja psihološke pomoči in zdravljenja ljudem s psihičnimi motnjami in težavami, ki jih pri svojem delu uporabljajo klinični psihologi. Kandidati z zaključenimi psihoterapevtskimi izobraževanji brez ustrezne osnovne strokovne izobrazbe iz klinične psihologije ali psihiatrije v okviru zdravstva ne morejo opravljati psihoterapevtske dejavnosti.
Klinični psihologi zaznavajo, da potrebe po klinično psiholoških storitvah (vključno s psihoterapijo) močno presegajo razpoložljive kapacitete obstoječe mreže. Še posebej na nivoju specialističnih ambulant klinične psihologije v zdravstvenih domovih. Prav tako zaznavajo, da je pomemben del močno podhranjene mreže povezan z načinom financiranja specializacij iz klinične psihologije (te so trenutno breme posamezne institucije) ter dejstvom, da na ravni države ne obstaja »skrbnik« mreže.
Glede na navedeno sprašujem:
1. Ali je pripravljena in sprejeta javna mreža za področje potreb klinične psihologije?
2. Ali razpolagate s podatki, koliko je v Sloveniji kliničnih psihologov?
3. Ali zaznavate, da so težave s specializacijo teh poklicev?
4. Kdo odobri specializacije in koliko specializacij kliničnega psihologa je bilo odobrenih v zadnjih petih letih?
5. Ali zaznavate težave glede financiranja specializacij?
6. Ali imate podatek glede dolgih čakalnih vrst na tem področju?
7. Ali imate podatke o tem, v katerem delu Slovenije je mreža najbolj podhranjena?
8. Ali ocenjujete, da število kliničnih psihologov in specializantov, zadostuje potrebam tovrstnega zdravljenja?
