Ministrstvo za delo že 6 let zamuja z podrobnejšimi standardi za institucionalno varstvo

Poslanec SDS Andrej Čuš je na ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anjo Kopač Mrak naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z institucionalnim varstvom.

Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.

Zakon o socialnem varstvu v 11. členu med storitvami navaja institucionalno varstvo, v 16. členu pa, da institucionalno varstvo po tem zakonu obsega vse oblike pomoči  v zavodu, v drugi družini ali drugi organizirani obliki, s katerimi se upravičencem nadomeščajo ali dopolnjujejo funkcije doma in lastne družine, zlasti pa bivanje, organizirana prehrana, varstvo in zdravstveno varstvo.     

Pravilnik o standardih in normativih socialno varstvenih storitev v 8. členu, v opisu storitve, določa standard za osnovno in socialno oskrbo. Za določitev podrobnejših standardov posameznih vrst oskrbe za področje institucionalnega varstva starejših pa je pristojna Skupnost socialnih zavodov Slovenije, v skladu z javnim pooblastilom iz 68. b člena Zakona o socialnem varstvu.

Skupnost socialnih zavodov Slovenije je že leta 2008 izdelala predlog Podrobnejših standardov za izvajanje posameznih vrst oskrbe in merila za razvrščanje uporabnikov v posamezne vrste oskrbe za področje institucionalnega varstva v domovih za starejše. Navedeni predlog  pa Ministrstvu RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ni posredovalo v zakonodajni postopek, zato nima veljavnosti splošnega akta. Izvajalci institucionalnega varstva v domovih za starejše, tako nimajo pravne osnove za pripravo svojih aktov, posledično pa uporabnikom oziroma drugim zainteresiranim ne morejo posredovati ustreznih informacij, tudi izvajanje posameznih vrst oskrbe in merila za razvrščanje uporabnikov v posamezne vrste oskrbe je med izvajalci zaradi tega različno.

To ugotavlja tudi Socialna inšpekcija. V letnem poročilu SI 2014, RS MDDSZ, Inšpektorat RS za delo, Socialna inšpekcija, z dne , 6. 1. 2015,  je navedeno, da je Ministrstvo RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti  na to od leta 2008 dalje opozorjeno v vsakem letnem poročilu socialne inšpekcije, objavljenem na spletnih straneh inšpekcije in v razgovorih s pristojnimi z direktorata za socialne zadeve.

Že daljše obdobje je bilo odprto tudi vprašanje glede plačila storitev v zvezi z bolnišničnimi okužbami (ESBL, MRSA), saj je praksa v domovih zelo različna, okužbe pa povsod enake. Ministrstvo je sedaj mnenja, da je zaračunavanje stroškov nedopustno, Skupnost socialnih zavodov pa nasprotuje mnenju ministrstva.

Če bi ministrstvo izpeljalo zakonodajni postopek sprejema navedenega dokumenta, bi se izognili problemom, s katerimi se že nekaj let srečujejo tako domovi, uporabniki in predvsem plačniki storitev.

Ministrico zato sprašujem:

1. Kje so ovire, da ministrstvo od leta 2008 do leta 2016 ni izvedlo postopka za sprejem že pripravljenega navedenega dokumenta?

2. Na kateri pravni osnovi ministrstvo trdi, da je zaračunavanje teh storitev nedopustno, in na kateri pravni osnovi trdi Skupnost socialnih zavodov Slovenije ravno nasprotno, če pa navedeni dokument ni sprejet?

3.  Kdaj bo ministrstvo končno izvedlo postopek sprejema tega akta ali zahtevalo od Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, da pripravilo drugega?