Mag. Andrej Šircelj: Kdo in kdaj bo odgovarjal za preteklo poslovanje Cimosa?

»Ocenjujem, da Cimos potrebuje prestrukturiranje, vprašanje pa je, kaj se je naredilo doslej oziroma koliko se je doslej prestrukturiral. Vprašanj v zvezi s Cimosom je izredno veliko in se nanašajo ne le na sedanje poslovanje družbe, ampak tudi na pretekle odločitve lastnikov, članov uprav in članov nadzornih svetov. Pomemben je odgovor na vprašanje, kaj se je dejansko dogajalo v zvezi z odtokom denarja iz Cimosa, ki je imel približno pol milijardne prihodke in toliko dolgov, pri čemer so prihodki nato padli približno za polovico, dolgovi pa so ostali na isti višini,« je v začetku meseca marca, potem, ko je italijanski sklad Palladio Finanziaria odstopil od namere po nakupu Cimosa, dejal poslanec SDS mag. Andrej Šircelj. Družba Cimos je v preteklosti že večkrat zašla v finančne težave, iz katerih jo je reševala država. Slednja je skupaj z Družbo za upravljanje terjatev bank leta 2015 postala tudi največja lastnica družbe Cimos.

Predstavniki DUTB in SDH so na zadnji seji Komisije za nadzor javnih financ povedali, da se je vlada odločila za izvrševanje načrta B, po katerem naj bi slaba banka v družbo vstopila po načelih zasebnega vlagatelja. V poslanski skupini SDS se sprašujemo, kako bo na omenjeni načrt ministra Počivalška odreagirala Evropska komisija, v primeru, da bi ocenila, da bi vladni način reševanja Cimosa dejansko pomenil nedovoljeno državno pomoč.

Zaradi vsega navedenega je poslanec SDS mag. Andrej Šircelj v zvezi z Družbo Cimos na Vlado Republike Sloveniji naslovil tudi pisni poslanski vprašanji. V prvem ga je zanimalo, koliko finančnih sredstev je država v preteklih letih vložila v Cimos in katere nepravilnosti so v tem obdobju zaznamovale Cimos, denimo, nepravilnosti pri koriščenju EU sredstev, odobritev nezaznamovanih posojil rokometnemu klubu iz Kopra in podobno. Predstavniki Vlade Republike Slovenije so v odgovoru zapisali, da je družba Cimos po podatkih glede dodeljene državne pomoči iz različnih naslovov od leta 1999 do leta 2015 skupno prejela 140.378.806,59 evrov državnih pomoči. V zadnjih treh letih bila državna pomoč Cimosu namenjena reševanju in prestrukturiranju, v preteklosti pa je bila pomoč namenjena tudi za raziskave in razvoj ter inovacije, zaposlovanje, regionalno pomoč, varstvo okolja in izvorne pomoči.

Spomnimo se samo zadnjih dveh državnih pomoči. Konec maja 2013 je bila Cimosu pod vlado Alenke Bratušek dodeljena državna pomoč za reševanje v obliki poroštva Republike Slovenije na kratkoročni kredit v višini 35 milijonov evrov, državna pomoč za prestrukturiranje, ki je bila skladna s predlogom prisilne poravnave, v višini 96,9 milijonov evrov pa je bila dodeljena pod vlado Mira Cerarja.

Koliko bo davkoplačevalce stalo tokratno reševanje Cimosa oziroma načrt B, za katerim stojijo DUTB, SDH in minister Počivalšek, ni znano nikomur. Tudi zaradi tega so članice in člani Komisije za nadzor javnih financ na predlog mag. Andreja Širclja na seji 7. marca letos sprejeli sklep, s katerim so Vladi Republike Slovenije predlagali, da jim v 30 dneh predloži postopek, način in metodo prestrukturiranja Cimosa.

V zvezi z nepravilnostmi, ki so v preteklosti zaznamovale Cimos, po čemer je prav tako spraševal mag. Šircelj, pa vlada Mira Cerarja odgovarja, da je bil Cimos udeležen v dveh operacijah, sofinanciranih z evropskimi sredstvi, kjer so bile ugotovljene nepravilnosti. Šlo je za operacijo Razvojni center avtomobilske industrije Si.EVA in operacijo Razvojni center SIMIT, sodobni materialni in inovativne tehnologije, nepravilnosti pa je povzročil ravno Cimos. Vlad je zapisala še, da sta bili obe operaciji prijavljeni Policiji zaradi suma goljufije na račun evropskih sredstev, Policija pa ju je zaključila s kazensko ovadbo in ju poslala na pristojno tožilstvo. Pri tem pa vlada ni navedla proti komu konkretno je bila kazenska ovadba vložena.

Vlada Mira Cerarja pa v odgovoru na poslansko vprašanje mag. Širclja ni omenila prav nobenih nepravilnosti, vezanih na nekdanje člane uprave in nadzornih svetov Cimosa. Spomnimo, da je bila avtomobilska panoga ena redkih, če ne edina, ki leta 2009 ni zapadla v svetovno gospodarsko in finančno krizo, kljub temu pa je Cimos, kot že omenjeno, samo med letoma 2013 in 2015 za svoj obstoj dobil več kot 130 milijonov evrov.

Tudi zato je mag. Šircelj v svojem drugem pisnem poslanskem vprašanju Vlado RS med drugim zaprosil za podatke o predsednikih in članih nekdanjih uprav in nadzornih svetov Cimosa, njihovih prejemkih, nagradah in odpravninah pa tudi o neposrednih in posrednih lastniških deležih, tako imenovanih parkiriščih države ter članov uprave in nadzornih svetov. In kaj je v odgovoru zapisala vlada Mira Cerarja? Z določenimi podatki naj vlada ne bi razpolagala oziroma jih ne pridobiva v skladu s svojimi pristojnostmi, dodatno pa Vlada RS ugotavlja, da je velika večina teh podatkov prosto dostopnih v javnih evidencah. Skratka, vlada Mira Cerarja na pisno poslansko vprašanje, na katerega je po zakonu dolžna odgovarjati, preprosto zapiše, naj se poslanec obrne na prosto dostopne javne evidence, sama pa odgovorov ne poda.