Iskanje

Pridruži se

Kako je v slovenski zakonodaji poskrbljeno za zaščito žrtev nasilništva, ko je storilec izpuščen na prostost?

Ali namerava Ministrstvo za pravosodje sprejeti kakršnekoli ukrepe, da se primer Stephena Casiraghija v prihodnosti ne bi ponovil?

Kako je v slovenski zakonodaji poskrbljeno za zaščito žrtev nasilništva, ko je storilec izpuščen na prostost?

Poslanka SDS Eva Irgl je na ministra za pravosodje mag. Gorana Klemenčiča naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi z zaščito žrtev kaznivih dejanj nasilništva.

Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.

Javnosti poznan Stephen Casiraghi je ponovno na prostosti, kot je mogoče razbrati iz medijev. Prvič je Stephen Casiraghi bil izpuščen zaradi postopkovne napake oziroma pravosodne nesposobnosti, ker mu pristojni organi niso uspeli vročiti sklepa o prestajanju zaporne kazni. Danes je ponovno na prostosti zaradi odločitve Vrhovnega sodišča RS in čeprav je med prestajanjem zaporne kazni storil kar nekaj kaznivih dejanj. Glede na njegovo obnašanje na prostosti, po prestajanju kazni je mogoče sklepati, da gre za povratnika, ki namerno, na takšen ali drugačen način, ogroža ljudi okoli sebe kot je mogoče tudi razbrati iz nedavnih medijskih objav.   

Žrtve Stephena Casiraghija pa tudi žrtve drugih zločincev, se ob takšnih dogodkih kot je prihod na prostost osebe, ki jih je napadla, še posebej, ker so na prostosti zaradi takšne ali drugačne odločitve državnih organov, upravičeno sprašujejo, koliko so zaščitene in kaj bo država naredila za njihovo zaščito oziroma se sprašujejo, zakaj morajo biti prepuščene samemu sebi. V danih primerih ne gre samo za podoživljanje spominov na samo kaznivo dejanje nasilja, neprespane noči, v nekaterih primerih tudi grožnje, strah in vse ostalo trpljenje, temveč gre tudi za strah, da se bo zločinec, kot je Stephen Casiraghi, žrtvam lahko ponovno maščeval zaradi prijave ali pričanja oziroma jih ponovno napadel.

Žrtve se v takšnih primerih obrnejo na policijo, kjer jim le pojasnijo, da ne morejo nič narediti in lahko samo čakajo, da zločinec ponovno stori kaznivo dejanje. Skratka, žrtvam ne morejo pomagati zaradi zakonodaje oziroma napačnih preteklih odločitev organov pregona. Iz navedenih pojasnil izhaja, da država nima ustreznih preventivnih varoval in lahko reagira samo v primeru, ko zločinec povratnik ponovno stori kaznivo dejanje nasilništva preteklim ali pa novim žrtvam. Po mojem mnenju je to nedopustno.

V zvezi s tem Vas sprašujem:

  1. Kako je v slovenski zakonodaji poskrbljeno za zaščito žrtev nasilništva in njihovih družin, ko je storilec izpuščen na prostost?
  2. Kakšne ukrepe (npr. zakonodajne spremembe) nameravate kot minister predlagati za zaščito takšnih žrtev?
  3. Kako je v slovenski zakonodaji poskrbljeno za nadzor nad kaznjenci, ki zapustijo zapor v primeru, da gre za že dokazano povratnike kaznivih dejanj nasilništva?
  4. Kateri podporni programi so na razpolago v Republiki Sloveniji za žrtve kaznivih dejanj nasilništva?
  5. Koliko sredstev je v proračunu namenjeno za društva in organizacije, ki pomagajo žrtvam kaznivih dejanj in po kakšnih kriterijih se ta sredstva delijo?
  6. Ali nameravate predlagati spremembo zakonodaje na področju iskanja pogrešanih oseb v smeri, da bi se pogrešane osebe hitreje našlo in se jih čim prej začelo iskati? Če ne, zakaj ne?
  7. Ali nameravati sprejeti kakršnekoli ukrepe (vključno s spremembo zakonodaje), da se primer Stephena  Casiraghija v prihodnosti ne bi ponovil?

Odgovor ministra.

Obvestilo o rabi piškotkov

To spletno mesto uporablja piškotke s katerimi zagotovimo najboljšo možno uporabniško izkušnjo in piškotke s katerimi merimo obiskanost spletnega mesta. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot so pomnjenje izbire jezika spletnega mesta ali merjenje časa obiska določene spletne strani.