Kaj bo storila vlada za zmanjšanje prevelikega državnega trošenja?

Poslanec SDS Franc Breznik je na ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anjo Kopač Mrak ter na Vlado RS naslovil pisni poslanski vprašanji v zvezi s poslabšanjem uvrstitve na področju trga dela in prevelikega državnega trošenja, ki ju kaže najnovejše poročilo Ekonomska svoboda sveta.

Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.

Ustanova Heritage Foundation in časnik Wall Street Journal vsako leto pripravita poročilo Ekonomska svoboda sveta. Poročilo meri stopnjo, do katere javne politike in institucije države podpirajo ekonomsko svobodo. Tako poročilo ocenjuje svobodno izbiro posameznika pri ekonomskih odločitvah in ali je zasebna lastnina zaščitena. Poročilo vključuje 42 kazalnikov združenih v pet skupin: obseg (para)države, pravni sistem in varovanje lastninskih pravic, trdnost valute, svoboda mednarodne trgovine in predpisi (regulativa). Slovenija je na lestvici ekonomske svobode 2016 zasedla 90. mesto.

Že tradicionalno je Slovenija slabo ocenjena na področju trga dela, letos pa je oceno na tem področju še poslabšala in dosegla 114. mesto izmed 178. držav. Kakšni so vzroki za poslabšanje te ocene ter kdaj in kaj bo ministrstvo za delo storilo za izboljšanje te ocene oziroma stanja na področju trga dela?

Najslabše je bila Slovenija ocenjena pri javnofinančni porabi, kjer je na račun prevelikega državnega trošenja prejela najnižjo oceno na svetu. Skupaj z Grčijo, Kubo in Sirijo se je na tem področju uvrstila na sam konec lestvice, oziroma na 174. mesto. Kaže, da se na oceni že pozna nepripravljenost in nesposobnost vlade, da pripravi in izvede potrebne strukturne reforme, predvsem na področju zdravstva, javne uprave in trga dela, s katerimi bi se neposredno in posredno zmanjšalo javno trošenje oziroma bi se javno trošenje naredilo bolj gospodarno in učinkovito.

Poleg nepripravljenosti in nesposobnosti za pripravo in izvedbo strukturnih reform pa na poslabšanje ocene najverjetneje vpliva tudi nesposobnost vlade pri pogajanju s sindikati glede višine plač v javnem sektorju ter razne afere, kot je bila v zvezi z dodatki s stalno pripravljenostjo, ki kažejo na to, da sami člani vlade oziroma ministri delujejo in razmišljajo na način, da zakonitost in gospodarnost upravljanja z davkoplačevalskimi sredstvi ni pomembna. Skrbi tudi odziv pristojnega ministra za javno upravo, ki ga razumem v smeri, da so stvari na področju dodatka za stalno pripravljenost in ostalih dodatkov javnim uslužbencev v redu, sploh pa predstavljajo relativno majhen odstotek mase za plače javnim uslužbencem, zato se ministru s tem ni vredno ukvarjati. Tudi tako razmišljanje in način delovanja po mojem mnenju vplivajo na poslabšanje ocene na področju državnega trošenja. Kaj in kdaj bo vlada storila, da zmanjša preveliko državno trošenje?

Odgovor vlade in odgovor ministrice.