Jože Tanko: Z nesorazmernimi kaznimi se srečujejo tudi mali pridelovalci vina

Podpredsednik državnega zbora in poslanec SDS Jože Tanko je na Vlado RS naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi s kaznimi na področju vinarstva.

Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.

Spoštovani,

v Sloveniji Pravilnik o registru pridelovalcev grozdja in vina določa, da mora vsak pridelovalec, ki obdeluje najmanj 0,1 ha (10 arov) vinograda, vsako leto prijaviti celoten pridelek grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina, vključno s pridelkom, namenjenim za lastno porabo. Predpisana kazen za nepriglasitev podatkov v skladu s 56. členom Zakona o vinu lahko znaša od 650 do 15.700 evrov.

Glede na to, da je na površini 10 arov v povprečju zasajenih okoli 300 trsov,  iz katerih se dobi približno 500–600 litrov vina, katerega tržna cena v povprečju dosega od 1 do 1,5 evra/liter, je kazen nesorazmerno visoka. Še posebej, ker prijava pridelka nima nobene posebne vloge, saj gre samo za potrebe izpolnjevanja »uradniške« evidence. Naj ob tem spomnim, da večji del prodajne cene grozdja, mošta ali vina predstavljajo stroški pridelave in vzdrževanja vinogradov.

Torej mali vinogradnik v najboljšem primeru lahko »zasluži« toliko, da pokrije najnižjo možno kazen, kar pomeni, da so kazni nesorazmerne in popolnoma neprilagojene razmeram na podeželju.

Naj ob tem spomnim, da je v Sloveniji v manj kot desetih letih propadlo 9.000 kmetij, da se je posekalo veliko vinogradov, da ima Slovenija negativen saldo, saj izvozimo le 6 milijonov, uvozimo pa kar 14 milijonov litrov vina.

Ker se obdelava kmetijskih površin opušča, ker se zapirajo manjši proizvajalci mesa, vina in drugih pridelkov, potem lahko upravičeno sklepamo, da nimamo prave kmetijske politike in odnosa do malih proizvajalcev, da resorno ministrstvo ne predlaga pravih ukrepov, ki bi bili usmerjeni v ohranjanje slovenskih kmetij, slovenskega podeželja in kulturne krajine, ampak se lastnikom prevladujočih malih kmetij postavljajo predvsem sistemske ovire, zasoljene z neživljenjskimi in uničujočimi kaznimi. Vse to so ukrepi, ki predvsem mlade odvračajo od kakršnega koli kmetovanja.

S tako politiko omejitev in visokih kazni za male proizvajalce, tudi na področju proizvodnje vina, se načrtno uničuje slovensko podeželje. 

Glede na navedeno vas sprašujem:

1. Ali se vam zdijo kazni za male vinogradnike res sorazmerne oz. upravičene?

2. Ali vlada ocenjuje, da zagrožene visoke kazni pozitivno vplivajo na razvoj vinogradništva in ohranjanje vinogradov? 

3. Ali nameravate predlagati spremembe za administrativno razbremenitev malih vinogradnikov? 

4. Kaj boste naredili za ohranitev slovenskih kmetij, podeželja in kulturne krajine?

Odgovor vlade.