Jože Tanko: Kako zastarane zadeve vplivajo na oceno dela sodnikov?

Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je na Vlado Republike Slovenije naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi s problematiko in evidentiranjem zastaranih zadev.

Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.

Spoštovani!

Stranka v sodnih postopkih upravičeno pričakuje, da bo o zadevi razsojeno v razumnem oziroma v zakonitem roku. S tem se tudi sledi pravici do poštenega sojenja Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, po kateri ima vsakdo pravico, da o njegovih civilnih pravicah in obveznostih ali o kakršnihkoli kazenskih obtožbah zoper njega pravično in javno ter v razumnem roku odloča neodvisno in nepristransko z zakonom ustanovljeno sodišče. Pri enostavnejših zadevah hitreje, pri težjih primerih nekoliko kasneje. To velja tako v zadevah, ko se postopki pred sodiščem vodijo po uradni dolžnosti s strani pristojnega državnega tožilca oziroma državne tožilke in tudi v zadevah, ki se vodijo na predlog ali na zasebno tožbo.

Znani so primeri, ko sodišče, čeprav gre za t. i. enostavnejše zadeve, v predpisanem zakonitem roku ne razpiše niti glavne obravnave, kar pomeni, da zadeva zastara, ne da bi se sploh začela. Zato da zadevi dodeljeni sodnik oziroma sodnica ne uspe niti začeti postopka oziroma razpisati glavno obravnavo, kaj šele, da bi se zadeva končala z razsodbo, morajo obstajati zelo utemeljeni razlogi.

 V zvezi s tem vas sprašujem naslednje:

1. Koliko je primerov zastaranja z ustavitvijo postopka brez opravljene glavne obravnave? Prosim za podatke po letih od leta 2010 dalje, na katerih sodiščih in kolikšen odstotek končanih oziroma rešenih zadev predstavljajo?
2. Kateri so temeljni razlogi zastaranja z ustavitvijo postopka v teh primerih?
3. Koliko je primerov zastaranja po opravljeni glavni obravnavi oziroma glavnih obravnavah? Prosim za podatke po letih od leta 2010 dalje, na katerih sodiščih in kolikšen odstotek končanih oziroma rešenih zadev predstavljajo?
4. Kateri so temeljni razlogi zastaranja z ustavitvijo postopka v teh primerih?
5. Koliko je primerov, ko po končanem postopku ni izdana sodba v zakonitem roku? Prosim za podatke po letih od leta 2010 dalje, na katerih sodiščih in kolikšen odstotek rešenih zadev predstavljajo?
6. Kateri so temeljni razlogi zastaranja z ustavitvijo postopka v teh primerih?
7. Kako zastaranja v letnih poročilih evidentira sodna statistika? Jih sodna statistika šteje med rešene zadeve?
8. Ali se zaradi zastaranj izvaja pravosodni nadzor? Kakšni so ukrepi?
9. Kako vplivajo »zastarane zadeve« na oceno dela sodnikov?
10. Kakšne so nadaljnje pravne možnosti strank v »zastaranih« civilnih ali kazenskih postopkih?

Odgovor vlade.