Jelka Godec: Kje so ukrepi vlade Mira Cerarja zoper korupcijo v slovenskem zdravstvu?
ponedeljek, 22. 1. 2018Če so ukrepi Vlade RS res pripomogli k skrajševanju čakalnih dob in zmanjševanju korupcije v zdravstvu, naj predsednik vlade Miro Cerar že enkrat pove, kateri so ti ukrepi.
Prvi dan redne januarske seje Državnega zbora RS so na dnevnem redu poslanska vprašanja predsedniku vlade ter ministrom in ministricam. Poslanka SDS in predsednica preiskovalne komisije glede nakupa in prodaje žilnih opornic Jelka Godec je predsedniku vlade Miru Cerarju zastavila vprašanje glede ukrepov zoper korupcijo v zdravstvu.
Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.
JELKA GODEC: Spoštovani, najlepša hvala za besedo. Gospod Cerar, po besedah ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc je vlada v tem mandatu naredila marsikaj, sprejela marsikatere ukrepe in sklepe vlade, ki so pripomogli k temu, da se je korupcija, če gledamo samo v zdravstvu, zmanjšala, da je program oziroma projekt ničelna stopnja do korupcije v letih 2015 in 2016 prinesel velike rezultate. Ker pa od ministrice, konkretno, nikoli ne dobimo odgovorov, kateri so ti ukrepi, ki so zmanjšali stopnjo korupcije v letih 2015 in 2016, sedaj na vas naslavljam to vprašanje.
Ob tem samo spomnim, je bilo meseca novembra sprejeto vmesno poročilo preiskovalne komisije Državnega zbora RS glede nepravilnosti pri nabavi žilnih opornic, ki je pokazalo, da koruptivna dejanja v zdravstvu omogočajo odtekanje denarja, kanalizacijo denarja tudi v ustanove dobaviteljem, ki niso neposredno povezani z zdravstvom, torej gre za financiranje tudi drugih področij s pomočjo davkoplačevalskega denarja, ki se je namenjal za nabavo žilnih opornic. Po besedah Računskega sodišča, ki je opravilo že kar nekaj revizij javnih ustanov, prav tako prihaja do nepravilnosti tudi na drugih področjih, ne samo na tem, kar kaže torej naša preiskovalna komisija.
Jasno je vsekakor, da bi privarčevani denar na materialu, predvsem tudi zaradi tega, ker odteka zaradi korupcije, lahko pripomogel k skrajševanju čakalnih dob, čakalnih vrst, pripomogel tudi k temu, da bi bilo več denarja, tudi za plače zdravstvenih uslužbencev. Zato me zanima, spoštovani premier, glede na to, da je že kar nekaj časa od vmesnega poročila, da je bil projekt ničelna stopnja do korupcije v letih 2015 in 2016 – kateri so konkretni ukrepi, ampak res konkretni ukrepi vlade, ki so pripomogli k zmanjšanju korupcije v zdravstvu z namenom, da se poveča kvaliteta storitev v zdravstvu, da se skrajšajo čakalne vrste in tako naprej. Torej konkretne ukrepe, s konkretnimi rezultati, sklepi vlade, karkoli, s čimerkoli nam lahko postrežete, da bomo verjeli, da ti ukrepi, o katerih vlada nenehno govori, tudi vi kot predsednik vlade, so res pripomogli k zmanjšanju korupcije, zmanjšanje odtekanja denarja iz zdravstva in pripomogli h kvaliteti v zdravstvu.
Težko je verjeti namreč, kajti v zadnjem času, kolikor spremljamo kadrovske menjave v bolnišnicah, vidimo, da ministrica ne kliče na odgovornost odgovornih v javnih zdravstvenih zavodih, kjer so potekale nepravilnosti, celo daje soglasje k imenovanju direktorja, katerega je naša preiskovalna komisija dala naznanitve sumov petih kaznivih dejanj. Torej kako tudi to komentirate? Najlepša hvala.
DR. MIROSLAV CERAR: Hvala lepa, spoštovana poslanka Godec. Torej, kot ste pravilno rekli. je že vlada na začetku mandata sprejela program ukrepov za preprečevanje korupcije za obdobje 2015–2016. In res je, ves čas si prizadevamo, da bi tudi v zdravstvu, tako kot v drugih sferah zagotovili čim manj korupcije, skratka zmanjšali korupcijo na čim manjšo stopnjo, skratka naše, seveda, vodilo je ničelna stopnja korupcije. In tukaj smo na področju zdravstva seveda sprejeli marsikateri konkreten in sistemski ukrep. Seveda, o tem zdaj ne moremo v nekaj minutah vse povedati, ampak naj povem tiste glavne zadeve, ki so pomembne.
Ministrstvo za zdravje skupaj z Ministrstvom za javno upravo izvaja skupna javna naročanja zdravil in medicinskih pripomočkov. Za vse predmete so oblikovani tehnični opisi in specifikacije, ki so strokovno utemeljeni in niso pisani več na kožo določenemu ponudniku, kar omogoča doseganje najnižje cene in, seveda, nek nadzor v teh procesih, kajti vemo, da eno najbolj, bi rekel plodnih področij korupcije v zdravstvu so prav javni razpisi. Torej, v letu 2017 je bilo po priporočilu Računskega sodišča izpostavljena evidenca drage medicinske opreme, to je aktivna podatkovna baza, iz katere je natančno razvidna tudi obremenjenost posameznih naprav, podatki pa koristijo pri načrtovanju nabav medicinske opreme, tako da ni mogoče tukaj spet prihajati do različnih kriterijev. Pripravljajo se tudi različna javna naročila, ki so na ta način skupna, kontrolirana, denimo, skupno javno naročilo CT aparatov za vse bolnišnice, ki so izkazale takšne potrebe. Vzpostavljena je bila spletna aplikacija, skupna baza cen oziroma tako imenovani Intravizor, ki omogoča vpogled v cene zdravstvenih materialov in njihovo primerjavo. Podatki so odlično izhodišče pri izvajanju novih postopkov javnega naročanja.
Izvedeno je bilo, kot ste pravilno povedali, tudi skupno javno naročilo stentov, teh žilnih opornic, h kateremu je pomembno prispevala tudi aktivnost preiskovalne komisije, ki jo vodite vi, spoštovana poslanka. Ponudbo je, kot vemo, oddalo 9 ponudnikov. Zaradi … Večina ponudnikov, ki je izpolnjevala vse tehnične in strokovne zahteve je presegla najvišjo dovoljeno ceno, zaradi suma morebitnega kartelnega dogovarjanja je bila podana prijava na agencijo za varstvo konkurence, ki pa ni ugotovila razloga za uvedbo postopka. Kljub temu pa bo postopek ponovljen in prvič so dejansko zdaj vzpostavljeni tehnični standardi. Naj povem, da tudi, seveda, policija ne počiva. Tudi to je jasno pomemben del delovanja vlade, kajti vlada nima vseh vzvodov, da bi preprečevala korupcijo, je pa zelo pomembno, da s sistemskimi ukrepi zagotovi, da lahko tudi sami zavodi preko vodstvenih organov učinkovito delajo.
No, ampak samo toliko – od leta 2014 do danes je policija na področju odkrivanja korupcije v zdravstvu poslala na pristojna tožilstva 24 kazenskih ovadb in več dopolnitev kazenskih ovadb, za kar 80 kaznivih dejanj. Na področju korupcije v zdravstvu je trenutno v obravnavi še 52 kaznivih dejanj. Specializirano državno tožilstvo pa ima v fazi predkazenskega postopka trenutno 9 zadev, v katerih se obravnava 25 osumljencev, na pristojnih sodiščih pa so v obravnavi tri obsežne in kompleksne zadeve zoper skupno kar 36 obdolžencev. Tako da, vsekakor si prizadevamo, da preprečujemo in predvsem tudi preganjamo tiste, ki so storili kazniva dejanja korupcije, v kolikor sumi na to napotujejo.
Kar zadeva gospoda Kovačiča, ki ste ga tukaj apostrofirali, da so bili tukaj neki indici, to še niso niti ovadbe, ampak indici podani za morebitne ovadbe … Dejansko ga je svet zavoda 15. januarja 2018 imenoval za v. d. direktorja, govorimo o Splošni bolnišnici Celje, ampak ta gospod se, seveda, ne bo prijavil na februarski razpis, tako da tukaj enostavno gre za situacijo, ko je bilo nujno treba zamenjati prejšnjega direktorja mag. Ferjanca, ker ni pripravil oziroma sprejel finančnega proračuna kar za dve leti pravočasno, poleg tega pa je povzročal še finančno škodo zdravstvenemu domu. Zato smo skupaj, potem ko je svet zavoda sprejel ukrep, vlada hitro sprejela tudi soglasje, da lahko nov postopek in predvidevam, da bo v februarju ta postopek ustrezno izveden in bo tukaj novo vodstvo. Medtem ko ponavljam, da ta gospod, na katerega kažejo indici, pa še ni bil ničesar obtožen. Tako da, ker je iz samega zdravstvenega zavoda, je bila torej presoja sveta zavoda, da bo lahko v tem kratkem prehodnem obdobju ustrezno vodil to zdravstveno ustanovo. Toliko kot odgovor, ja. Hvala.
JELKA GODEC: Gospod Cerar, kako pa vi veste, da se gospod Dragan Kovačič ne bo prijavil na javni razpis za direktorja? Torej, je res, da je to, kar se govori v celjski kotlini, če tako želite, da se točno že ve, kdo bo nov direktor celjske bolnišnice? Jaz gospoda Dragana Kovačiča nisem izpostavila, vi ste mi zdaj povedali, za koga gre. Da se torej ne bo prijavil. Torej, tudi vprašanje, od kod to veste. To je ena zadeva. Češ da je bilo treba zamenjati prejšnjega direktorja, tu bi se samo ustavila, ker je pač naredil finančno škodo v celjski bolnišnici. Vprašanje potem naprej za vas – zakaj pa niste iskali odgovornosti pri UKC Ljubljana, UKC Maribor, ki so naredili veliko večjo finančno škodo? Pa ne opravičujem majhne ali velike finančne škode. Gospoda Kopača ste odstavili, zato ker pač ni uredil razmer na otroški srčni kirurgiji, tako je bilo vsaj v javnosti rečeno. Nihče ga ni klical na odgovornost. Denar, ki ste ga namenili v UKC Ljubljana s pomočjo interventnega zakona, je namenjen dobaviteljem, dobaviteljem, za katere smo ugotavljali tudi na preiskovalni komisiji, da so povezani z določeno stopnjo korupcije oziroma sumi stopnje korupcije.
Še enkrat vas sprašujem, kako so skupna javna naročila pripomogla k temu, da so se skrajšale čakalne vrste, da se je privarčeval določen denar na medicinskem materialu, ki se je potem namenilo za skrajševanje čakalnih vrst, za bolnike, za zdravnike, ki izgorevajo, medicinske sestre, in tako naprej? Koliko tega denarja? Skupno javno naročilo za žilne opornice je propadlo. AVK je bila sposobna v 15 dneh ugotoviti, da ni šlo za kartelno dogovarjanje, glede na skupno vmesno poročilo naše preiskovalne komisije, ki ima dokumente, pa ne vidijo indicev, da bi začeli zadevo preiskovati. Torej … Danes pa še naprej bolnišnice kupujejo žilne opornice, če se samo tu ustavim, po veliko višjih cenah, kot je bilo na skupnem javnem naročilu.
DR. MIROSLAV CERAR: Ja, kot rečeno bo to moralo Ministrstvo za zdravje bolj natančno predstaviti, ker v nekaj minutah ni mogoče vsega reči. Recimo, skupno javno naročilo za opremo za urgentne centre je pomenilo seveda varovalko pred možno korupcijo in skupno privarčevanje okoli 3,3 milijona evrov, torej kar 30 %, recimo to je en tak primer. Pa ta skupna javna naročila dajejo rezultate, jaz zdaj ne morem vseh tukaj navesti, to bo pač moralo ministrstvo dejansko predstaviti podatke.
Kar zadeva čakalne vrste, seveda, vsi ti prihranki in teh prihrankov ni malo, smo na ta način pridobljeni, so lahko kanalizirani tudi v to, da se odpravljajo čakalne dobe, ampak vzroki za čakalne dobe so predvsem tudi drugje, predvsem je to pomanjkanje zdravnikov, potem je prekomerno napotovanje med različnimi izvajalci zdravstvenih storitev in potem so tu seveda demografske spremembe in staranje prebivalstva. Jasno pa se tudi pojavlja tu lahko določena korupcija, če jo odkrijemo, če so indici, takoj ukrepamo, kot sem rekel, in veste, da je bila tudi policija poleg inšpektorjev zelo aktivna na tem področju.
Kar zadeva UKC, vlada lahko tu postopa v skladu svoje pristojnosti in mi smo pozvali, tudi sam sem pozval k zamenjavi vodstva UKC, kar se je kasneje zgodilo, kajti prihajalo je do različnih nepravilnosti oziroma do različnih sumov na nepravilnosti, ki jih je treba enostavno raziskati. Jaz verjamem, da te preiskave še vedno potekajo, s strani bodisi inšpektorja ali drugih organov, ne vem, kdo vse to dela, in verjamem, da bodo ugotovili vse tisto kar je bilo narobe, dejstvo pa je bilo, da tu ni šlo samo za neka specifična dejanja, kjer bi iskali subjektivno odgovornost, ampak je nastala situacija, ki je bila nevzdržna. Javnost, ljudje smo izgubljali enostavno zaupanje v to ustanovo, zato je bilo treba ukrepati, no in do ukrepa je prišlo, tako, da enostavno potem ključu delujemo ta vlada, ne samo, da se odzivamo na, bi rekel, situacije, ki so kritične in teh je ogromno, kajti naša vlada je podedovala 10, 20 let slabih praks v upravljanju zdravstva, kot veste smo morali samo letos 136 milijonov vložiti samo v to, da smo preprečili, da bi prišlo do kolapsa zdravstvenega sistema zaradi preteklih dolgov.
Medtem, ko za čakalne vrste namenjamo sredstva, tako kot smo lansko leto zagotovili kar nekaj sredstev, o tem je bilo že večkrat rečeno, bomo tudi v letu 2017 zagotovili dodatnih 11 milijonov evrov za skrajševanje čakalnih vrst, poleg vseh ukrepov. In o realizaciji tega je velikokrat govorila ministrica, ni res, da ne daje informacij na tiskovnih in drugih konferencah, javnosti sporoča te podatke, samo prisluhniti jim je treba. Hvala lepa.
JELKA GODEC: Ja, seveda moj postopkovni predlog je, da se ta tematika obravnava na eni izmed naslednjih sej. Gospod Cerar, pravite, da ste izgubljali potrpljenje in tudi ministrstvo do direktorjev UKC Ljubljana, jaz mislim, da danes izgubljajo zaupanje in potrpljenje državljani tako do ministrice za zdravje, kot do vas, ki še vedno trdno podpirate ministrico v vseh njenih ne ukrepanjih v zdravstvu. In nered, ki nastaja v zdravstvu, je tudi posledica tega, da ministrstvo enostavno ne vidi, ne sliši in ne ukrepa na vse tisto, kar danes opozarjajo, tako tisti, ki so zaposleni v zdravstvu kot bolniki kot ostali državljani. In ne, da ne slišimo ministrice, zdi se mi, da vi ne slišite nas oziroma državljanov, ki opozarjajo na nepravilnosti.
Dejali ste, da je veliko prihrankov v zdravstvu, še vedno mi niste odgovorili, koliko je teh prihrankov. 3,3 milijone poslušam že od leta 2014 dalje, skupna javna naročila, plenice, igle, rokavice, poslušamo že od leta 2015 dalje, ta skupna javna naročila niso prinesla popolnoma nič novega, nobenih zmanjšanj ali prihrankov na medicinskem materialu, to, kot sem rekla, kot ste že omenili, tudi skupna javna naročila za žilne opornice je propadel razpis, ker so dobavitelji enostavno ponudili višje cene, kot je bilo zahtevano s strani Ministrstva za javno upravo in Ministrstva za zdravje in danes potekajo javni razpisi oziroma nabava tega materiala v bolnišnicah po veliko višjih cenah kot je bilo zahtevano na skupnih javnih naročilih, zato, ker Intravizor ne deluje, zato ker ministrica ne ukrepa, čeprav bi lahko ukrepala preko sistemskih zadev, ko bi lahko dajala konkretna navodila svetom zavodov oziroma, ki so nadzorni organ vlade, ki je ustanoviteljica javnih zavodov.
Torej, predsednik vlade, čakalne dobe – jaz upam, da ste seznanjeni z njimi. In, ja, v vašem mandatu, od 2013 do 2017, se je dvignilo za petkrat število ljudi, ki čakajo nedopustno dolgo. Petkrat! In denar, ki odteka tudi zaradi preplačevanja materiala, tudi zaradi koruptivnih dejanj, bi lahko bil namenjen za skrajševanje čakalnih vrst, za storitve, za programe v zdravstvu. Vendar ne. Še enkrat, ministrica si niti prebrala ni vmesnega poročila preiskovalne komisije, niti prebrala ni. Ja, zdaj, gospod predsednik, vi odkimavate, ministrica je sama na preiskovalni komisiji povedala, da vmesnega poročila ni prebrala. Glede na to pa, kakšne kadrovske poteze vleče, nastavlja tudi tiste ljudi, ki so omenjeni v vmesnem poročilu in imajo naznanitve sumov kaznivih dejanj, pa se mi zdi, da je definitivno jasno, da popolnoma ignorira te zadeve. Mislim, da bi bilo prav, da se takšne ljudi odstrani z vseh odločevalskih funkcij, za čas, dokler se zadeve ne razjasnijo, ne glede na to, ali so samo sumi ali konkretne tožbe.
