Jelka Godec: Ali na področju posvojitve otroka obstaja pravica do ugovora vesti?

Poslanka Jelka Godec je na Vlado Republike Slovenije naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi z Družinskim zakonikom.

Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.

Spoštovani,

področje posvojitve otroka ureja Družinski zakonik. Iz slednjega izhaja, da se postopek začne s pisno prijavo centru za socialno delo, s katero zakonca, zunajzakonska partnerja ali posameznik izrazijo željo za posvojitev. Po prejemu pisne prijave center za socialno delo ugotavlja primernost prijavitelja. Na podlagi ugotovitev o primernosti posvojitelja nadalje pripravi center za socialno delo strokovno mnenje o prijavitelju. Pred posvojitvijo mora center za socialno delo to mnenje ponovno preveriti.

S prijaviteljem, ki mu je center za socialno delo podelil status kandidata za posvojitev, sklene center za socialno delo dogovor o pripravi za posvojitev. Prijavitelju, ki ni primeren za posvojitelja, izda center za socialno delo odločbo, s katero mu ne dodeli statusa kandidata za posvojitelja. Opisana pravila za ugotavljanje primernosti prijavitelja se ne uporabljajo za postopke posvojitve, ki se na predlog prijavitelja vodijo v drugi državi.

V postopku izbire Center za socialno delo med vsemi možnimi kandidati za posvojitelja izbere najprimernejšega kandidata in vloži predlog za posvojitev na sodišče. Pri izbiri najprimernejšega kandidata center za socialno delo upošteva značilnosti in potrebe otroka, želje kandidata, strokovno mnenje centra za socialno delo, željo staršev glede bodočih posvojiteljev in čas vpisa v centralno zbirko podatkov o kandidatih za posvojitelje.

Glede na vse navedeno je vloga Centra za socialno delo oziroma posameznega zaposlenega, ki je vključen ali vodi celoten proces, izjemno velika, zato želim na tem mestu izpostaviti uveljavljanje pravice do ugovora vesti. Pravica do ugovora vesti je v Sloveniji z ustavo zagotovljena pravica, in sicer v 46. členu ustave, ki pravi: »Ugovor vesti je dopusten v primerih, ki jih določi zakon, če se s tem ne omejujejo pravice in svoboščine drugih oseb.«

Najbolj poznana oziroma razširjena je verjetno pravica do ugovora vesti v zdravstvu. Vsak zdravnik oziroma drug zdravstveni delavec v skladu s Hipokratovo prisego obljubi, da bo »človeško življenje v največji možni meri spoštoval od spočetja dalje.«

Glede na to, da v Družinskem zakoniku nikjer ni omenjen ugovor vesti, me zanima:

1. Ali na področju posvojitve otroka obstaja pravica do ugovora vesti oziroma ali ima zaposleni na centru za socialno delo, ki je vključen ali vodi postopek posvojitve otroka, pravico do ugovora vesti?

2. Če da, kje in na kakšen način je to področje urejeno?

3. Če ne, kakšno je vaše mnenje glede tega in ali nameravate to področje urediti?