Je zakon o lekarniški dejavnosti skladen s konkurenčnim pravom Evropske unije?

Poslanka SDS Nada Brinovšek je na Vlado Republike Slovenije naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi z zakonom o lekarniški dejavnosti.

Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.

Spoštovani!

Državni zbor RS je v mesecu decembru 2016 sprejel zakon o lekarniški dejavnosti. Zakon je bil slabo pripravljen, večino členov predloga je Odbor za zdravstvo z amandmaji sicer dopolnil oziroma spremenil, kljub temu pa se zastavlja resno vprašanje, ali je predlog zakona v celoti skladen z evropskim pravnim redom.

V obrazložitvi predloga zakona je namreč najprej na 12.–14. strani navedeno, da se za lekarniško dejavnost (javno službo) ne uporablja pravo EU (z izjemo splošnih načel), na strani 54 predloga pa je zapisano, da se za javne lekarniške zavode uporablja pojem javnega podjetja po 106. členu Pogodbe o delovanju Evropske unije (PEU). Zadnje pomeni, da se za javno službo v lekarniški dejavnosti uporablja evropsko konkurenčno pravo (2. odstavek 106. člena PEU). V obrazložitvi obstaja torej popolno neskladje glede osnovnega vprašanja, ali je potrebno pri novem zakonu o lekarniški dejavnosti upoštevati (konkurenčno) pravo EU ali ne.

Predlog zakona celovito ureja področje koncesij v lekarniški dejavnosti, pri čemer pa sploh ne omenja direktive 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne, 26. februarja 2014, o podeljevanju koncesijskih pogodb, čeprav je v prilogi IV. direktive določeno, da se na področju zdravstva uporablja (v omejenem obsegu – priloga VI) za dejavnosti CPV: 85000000-9 do 85323000-9. Storitve na področju farmacije so opredeljene s CPV: 85149000, torej bi moral zakon o lekarniški dejavnosti pri ureditvi podeljevanja koncesij upoštevati zahteve iz te direktive (formalnosti na področju obveščanja glede javnega razpisa).

Nadalje, v obrazložitvi predloga je eksplicitno navedeno  (3. stran), da je na slovenskem trgu nastal nenormalen položaj, saj javni zavodi pri izvajanju gospodarskih (tržnih) dejavnosti predstavljajo nelojalno konkurenco v razmerju do zasebnega sektorja, ki mu zlahka konkurirajo, saj imajo večino svojih stroškov že pokritih iz državnega oziroma občinskih proračunov. Predlog še navaja, da se je to vprašanje ob vstopu v EU še zaostrilo, saj prihaja do kršitve ene temeljnih evropskih politik, tj. varstva svobode konkurence.

Zaradi navedenega se zastavlja vprašanje ali so v zakonu upoštevani naslednji pravni akti EU (obrazložitev predloga jih namreč ne omenja) pri ureditvi javnega financiranja lekarniške dejavnosti (javne službe), in sicer:

1. Sklep Komisije z dne, 20. decembra 2011, o uporabi člena 106(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije za državno pomoč v obliki nadomestila za javne storitve, dodeljenega nekaterim podjetjem, pooblaščenim za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena,

2. Sporočilo Komisije – Okvir Evropske unije za državno pomoč v obliki nadomestila za javne storitve,

3. Sporočilo Komisije o uporabi pravil Evropske unije o državni pomoči za nadomestilo, dodeljeno za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena.

Glede na zgoraj opredeljena neskladja sprašujem:

1. Ali izvajanje lekarniške dejavnosti, kot je opredeljeno z zakona o lekarniški dejavnosti, ustreza pojmu storitev splošnega gospodarskega pomena po pravu EU?

2. Pristojno ministrstvo naj navede seznam vseh evropskih predpisov, ki morajo biti upoštevani v Zakonu o lekarniški dejavnosti.

3. Pristojno ministrstvo naj za vsak zgoraj omenjeni evropski predpis navede, na kakšen način je bil v zakonu o lekarniški dejavnosti upoštevan, oziroma, zakaj ni bil upoštevan? V kolikor pristojno ministrstvo za posamezne evropske predpise, ki so bili omenjeni zgoraj, meni, da so bili za lekarniško dejavnost že ustrezno implementirani z drugimi slovenskimi predpisi, naj te predpise določno navede.

Odgovor vlade.