Iz azilnega doma v zadnjih dveh letih neznano kam samovoljno odšlo 2326 azilantov

»Ugotovitve kažejo, da je razmeroma velik obseg ilegalnih migrantov, ki v Sloveniji zaprosijo za mednarodno zaščito in pred dokončanjem postopka nadaljujejo pot v druge države članice Evropske unije,« so v odgovoru na pisni poslanski vprašanji poslanca SDS dr. Vinka Gorenaka glede ilegalnih prehodov mej in pridobitvijo mednarodne zaščite zapisali v vladi Mira Cerarja. V kolikor se omenjeni vendarle ne nahajajo na območju Republike Slovenije pa se z argumentacijo vlade potrjujejo tudi večkrat podana opozorila Slovenske demokratske stranke, da Slovenija ni cilj številnih ilegalnih migrantov, ki vstopijo v našo državo, ampak želijo priti v zahodno in severno Evropo oziroma v države z višjim življenjskim standardom. Vendar pa ob tem obstaja velika verjetnost, da jih bodo zahodne in severne države članice Evropske unije zavrnile in vrnile nazaj v Slovenijo, kjer so bili prvič obravnavani. Ob tem se bo odprlo tudi varnostno vprašanje naše države, saj bodo v Sloveniji nastanjeni ljudje, ki pri nas sploh ne želijo prebivati.

In kakšni so podatki, s katerimi razpolaga vlada? V letu 2015 je bilo v Sloveniji vloženih 277 prošenj za mednarodno zaščito, azilni dom in njegove izpostave pa je samovoljno zapustilo 119 ljudi. V letu 2016 je bilo teh prosilcev že 1.308, pred končanjem postopka pa je prostore, kjer so bili nastanjeni, zapustilo 940. V letu 2017 je za mednarodno zaščito zaprosilo 1.320 ljudi, nato pa neznano kam odšlo kar 1.267 ljudi. To pomeni, da pristojni organi ne vedo, kje se nahaja kar 2.326 tujih državljanov, ki so v Sloveniji v zadnjih treh letih zaprosili za mednarodno zaščito očitno s »figo v žepu« oziroma brez konkretnega razloga. Tako je v letu 2017 skoraj 96 odstotkov vseh tujcev, ki so v Sloveniji zaprosili za mednarodno zaščito, odšlo neznano kam.

Da davkoplačevalce, po uradnih podatkih Računskega sodišča, en ilegalni migrant na mesec stane 1963 evrov, je znano že dlje časa. Da ne gre za denar, ki ga ilegalni migrant dobi v svoj žep, ampak da gre za vsoto vseh stroškov, ki nastanejo zato, ker je sploh vstopil v Slovenijo, je tudi znano. In k temu znesku lahko prištejemo tudi dolgotrajne postopke ugotavljanja upravičenosti do mednarodne zaščite, ki jih mora izvesti Ministrstvo za notranje zadeve. Zaposleni na ministrstvu se tako več mesecev ukvarjajo s prošnjami in jih preučujejo, medtem pa mnogo prosilcev, sicer ilegalnih migrantov, v Sloveniji sploh ni mogoče najti. Tudi ta del stroškov bi bilo ob bolj strogi azilni zakonodaji, kot jo imamo sedaj, mogoče znižati.

V odgovoru poslancu je vlada Mira Cerarja navedla tudi podatek, koliko tujcem s priznano mednarodno zaščito je Slovenija kasneje podelila državljanstvo na podlagi redne naturalizacije. Od leta 1995 do 2017 je 77 tujcev s priznano mednarodno zaščito dobilo tudi slovensko državljanstvo. Med njimi največ državljanov Srbije in Črne Gore (13), Kosova (8), Afganistana (7) Irana (7), Rusije (7) in Sierre Leone (7).

Zanimiv je tudi podatek, da je slovensko državljanstvo pridobila tudi oseba iz Afganistana, in sicer z izredno naturalizacijo. Slednja se podeljuje v primeru, ko gre za državni interes, da se nekomu podeli državljanstvo. Dr. Gorenak je zato na vlado Mira Cerarja že naslovil novo pisno poslansko vprašanje, v katerem sprašuje, kakšen je državni interes v primeru podelitve slovenskega državljanstva osebi iz Afganistana. Gre namreč za edini tak primer, kjer je oseba najprej zaprosila za mednarodno zaščito nato pa bila izredno naturalizirana, in to vse od leta 1995 do konca novembra 2017.

Dr. Gorenaka je v pisnem poslanskem vprašanju zanimalo tudi, koliko ilegalnih prehodov meje je slovenska policija zabeležila od začetka leta 2015 do konca leta 2017. Vlada Mira Cerarja v odgovoru priznava, da nima celovitih in verodostojnih podatkov, saj v času množičnih migracij natančnega evidentiranja ilegalnih migrantov, ki so vstopili v Slovenijo, očitno sploh ni bilo. Spomnimo, da smo v Slovenski demokratski stranki v preteklosti opozarjali tudi na to, da so bili pri manj kot četrtini vseh ilegalnih migrantih, ki so v množičnem valu vstopili v Slovenijo, odvzeti prstni odtisi. Tako je slovenska policija v letu 2015 zabeležila 465 ilegalnih prehodov, v letu 2016 je bilo ilegalnih prehodov 1.162  in v letu 2017 1.859. »V te številke niso všteti migranti, ki so v Slovenijo vstopili v okviru množičnih migracij,« so zapisali pri vladi Mira Cerarja. Če bi »množične migracije«, kot to navaja vlada, popisali kot »ilegalne migrante«, bi podatki o ilegalnih prehodih slovenske meje šli v stotisoče in ne le v nekaj tisoč, kot vlada beleži sedaj.

Celotna odgovora na pisni poslanski vprašanji sta dosegljiva tukaj.