Glede Centra za obravnavo otrok in odraslih s prirojenimi srčnimi napakami vlada podaja nasprotujoče si izjave

Poslanka SDS Jelka Godec je na Vlado RS naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi z otroško kardiokirurgijo.

Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.

Spoštovani!

Problematika in neurejene razmere na področju otroške srčne kirurgije je slovenski javnosti znana že več let. Čeprav je nedavno predsednik vlade označil omenjen problem kot nov, »Najprej naj rečem, da se vladna politika na področju zdravstva se sooča s številnimi težavami, problemi in tudi izzivi. Ampak zagotovo ne gre tukaj za kakšen poraz v celoti. Nasprotno. Vsak izziv, vsako težavo naslavljamo, se z njo soočamo in stanje izboljšujemo. Res pa je, da je v vsakem času kakšen problem nov. Denimo sedaj ta na UKC, ki ga bom naslovil v nadaljevanju, ki vznemirja.«, se je Zdravstveni svet pri Ministrstvu za zdravje že 7. 10. 2015 seznanil s problematiko otroške srčne kirurgije.

Po več kot dveletni »kalvariji« sprejemanja Strategije programa otroške srčne kirurgije UKC Ljubljana (Strategija) in kasneje Akcijskega načrta izvajanja Strategije, se je vlada šele na svoji 154. redni seji 26. 10. 2017 seznanila z aktivnostmi na področju izvajanja dejavnosti obravnave otrok in odraslih s prirojenimi srčnimi napakami ter ostalimi obolenji srca in ožilja.

Pred tem je bil na podlagi sklepov Sveta UKC Ljubljana 31. 7. 2017 imenovan Projektni svet za izvedbo prvega in drugega strateškega cilja Strategije obravnave otrok in odraslih s prirojeno srčno napako v UKC Ljubljana, 2016–2025. Le–ta je pripravil definicijo projekta za vzpostavitev, zagon in delovanje Centra za obravnavo otrok in odraslih s prirojenimi srčnimi napakami (v nadaljevanju Center). Projektni svet naj bi vzpostavil in nadzoroval delovanje Centra in s tem zagotovil uresničitev prvih dveh strateških ciljev.

Vlada je na omenjeni seji sprejela sklep, s katerim soglaša z nadaljevanjem aktivnostmi za vzpostavitev, zagon in delovanje Centra za obravnavo otrok in odraslih s prirojenimi srčnimi napakami ter ostalimi obolenji srca in ožilja.

Državna sekretarka Jožica Maučec Zakotnik na 35. redni seji Državnega zbora RS ob sprejemanju proračuna za leto 2018 ni znala pojasniti, koliko bodo stroški Centra, ker še niso načrtovani vsi elementi tega Centra. V samem Centru naj bi bili ob domačih zdravnikih zaposleni tudi tujci, ki naj bi po besedah državne sekretarke pomagali vzpostaviti kakovostne storitve. Še več. Državna sekretarka je napovedala, da bi v petih letih nacionalni center prerasel v mednarodni center: »Je pa načrtovano tako, da bo vzpostavitev tega centra seveda poleg lastnih domačih strokovnjakov zaposlovalo tudi tujce, ki bodo pomagali vzpostaviti kakovostno, kakovostne storitve in bi nekako v petih letih, se pravi poleg zagotavljanja visoko kakovostnega centra za tovrstne storitve, poleg domačega okolja podprli tudi, se pravi sorodna oziroma okoliščine države oziroma za jugovzhodno Evropo naj bi pravzaprav bil nek tak evropski center, zdaj regionalni center za jugovzhodno Evropo poleg seveda v vzpostavljanju kvalitete izobraževanja, usposabljanja, seveda v tej prvi fazi bomo pa seveda potrebovali oziroma zaposlovali tudi ustrezne tuje strokovnjake zato, da se domača stroka usposobi za izvajanje teh storitev.«

Ob vseh nasprotujočih izjavah, ki se pojavljajo v javnosti glede Centra za obravnavo otrok in odraslih s prirojenimi srčnimi napakami, se zastavlja več vprašanj:

1. Kdo sestavlja Projektni sveti za izvedbo prvega in drugega strateškega cilja Strategije obravnave otrok in odraslih s prirojeno srčno napako v UKC Ljubljana, 2016–2025, (v nadaljnjem besedilu: Projektni svet), ki je bil oblikovan na podlagi sprejetega sklepa Sveta UKC Ljubljana na 5. redni seji 12. 07. 2017?

Člani naj bi bili trije predstavniki Ministrstva za zdravje, dva predstavnika UKC Ljubljana in en predstavnik Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Predsedujoči pa eden od treh predstavnikov Ministrstva za zdravje.

2. Na kateri zakonski osnovi bo oblikovan Center za obravnavo otrok in odraslih s prirojenimi srčnimi napakami?
3. Kako bo zagotovljena enotno funkcionalna organiziranost ter profesionalna in vodstvena integracija Centra?
4. Kje bo sedež Centra in kdo (poimensko) bo sodeloval kot nosilec dejavnosti in kdo bodo strokovni sodelavci?
5. Kakšna je finančna in vsebinska opredelitev delovanja Centra od leta 2018 dalje? S specifikacijo predvidenih stroškov po posameznih postavkah (ustanovitev Centra, materialni stroški, stroški dela …).
6. Ali držijo izjave dr. Cerarja, da naj bi ustanovili Center kot samostojni javni zdravstveni zavod z nesebično pomočjo mednarodno uveljavljenega kirurga dr. Gregoriča, ki naj bi pomagal Projektnemu svetu? Ali je/bo dr. Gregorič sodeloval le kot svetovalec Projektnemu svetu ali tudi v prihodnje pri delovanju samega Centra?
7. Katere države bodo vključene v regijo, ki naj bi jo po petih letih pokrival center (Balkan, širše), in ali je že bilo opravljeno predhodno posvetovanje z morebitnimi zainteresiranimi članicami regije, ki bi jo Center pokrival?
8. Kje bo Center imel svoje prostore: sprejemna ambulanta, diagnostika z ultrazvočno dejavnostjo ter pripadajočo diagnostiko z magnetno računalniško resonanco in računalniško tomografijo, bolniške sobe, operacijske dvorane, aparat za zunajtelesni krvni obtok, postoperativna intenzivna terapija in nega, rehabilitacijska ambulanta, ambulanta za sledenje bolnikov po kirurškem posegu?
9. Glede na to, da se obstoječi slovenski strokovnjaki do sedaj niso bili zmožni organizirati v delujočo ekipo, od koder tudi izvirajo vse težave, kdo (poimensko) bodo slovenski nosilci dejavnosti (da bo Center lahko neodvisno od tujcev in kontinuirano deloval za zagotavljanje dejavnosti v regiji): kardiologi pediatri, ki bodo skrbeli za odkrivanje bolezni, pripravo na poseg in sledenje po posegu, kirurgi pediatri, ki bodo nemoteno in kontinuirano izvajali operacije, perfuzionisti, anestezisti, pediatri intenzivisti in za to specifično področje usposobljene medicinske sestre?
10. Ali bo vzpostavljen regionalni register, ki bo skozi desetletja sledenja bolnikov s srčno napako v državah članicah regije, ki jo bo Center pokrival, sledil bolnike za sprotno izboljševanje kakovosti storitev?

Odgovor vlade.